Piše: Spletnicasopis.eu
Novinarski aktivisti, ki jih bo Robert Golob ta teden začel osvobajati z menjavo vseh vodilnih na RTVS, so skupaj z Asto Vrečko in Luko Mesecem ta teden ostro protestirali, da bi se naj upokojenci Pavla Ruparja med protesti pred stavbo TVS fizično znesli nad njimi. V preteklosti smo bili priča številnim primerom brutalnega nasilja, ko so policisti in novinarji končali polomljeni v bolnišnicah.
Spomnimo, da je državno financirani umetnik in zvezdnik TVS Zlatan Čordić nasilno iztrgal kamero televizijskemu snemalcu, z lažnim predstavljanjem za novinarja pa nadlegoval Milana Kreka, in kako je fotoreporter Borut Živulović z razbitim obrazom končal v bolnišnici, ko je Gregor Mitev poškodoval še novinarja Vladimirja Voduška, v hrbet pa brcnil policista, da je ta potem z glavo udaril v tla. Na TVS so po tem dogodku pred kamere povabili soorganizatorja protestov Anisa Ličino, ki je pojasnil, da se to ne bi zgodilo, če bi Živulović na sebi imel napis, da je iz TVS. Pozneje so se od te sramotne objave na TVS sicer nekoliko distancirali.
Preverjanje je pokazalo, da v zdravstvu te dni niso opazili niti ene žrtve “brutalnega nasilja” upokojencev nad novinarskimi aktivisti, policija pa mi je sporočila, da so zaznali “kršitev javnega reda in miru, kjer je udeleženec shoda pristopil do mimoidoče ter se do nje nedostojno vedel”. Aktivistični novinarji, ko so bili napadeni, niso poklicali policije, da bi sprožili postopke proti posameznikom, ki so jih domnevno napadli pred stavbo TVS, kar bi omogočilo, da bi dogajanje in krivdo lahko presodilo sodišče. Namesto tega so z javnimi izjavami medijem protestirali, zakaj jih ni zaščitilo že odstavljeno vodstvo.
Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju, v katerem je ta teden, ko je opisal, kako so po grobih pritiskih politikov štirje sodniki mimo ustave, zakona in prakse ustavnega sodišča preglasovali peterico in vladi dovolili politično čistko na RTV Slovenija, opozoril tudi na nenavadno ravnanje novinarjev:
“Številnih grobih izjav glede Ustavnega sodišča in zagotovil, da bo oblast dosegla svoje na tak ali drugačen način, ni štel nihče več. Kako škodljiv odnos do Ustavnega sodišča je bil s tem ustvarjen v javnosti, priča slavje nekaterih zaposlenih na RTV ob odpravi začasnega zadržanja. V zanesenih javnih govorih se je govorilo o ‘zmagi’ v težkem ‘boju’, izražale so se zahvale vsem, ki so ‘pomagali’ do zmage, itd. Te besede so srhljive. Kdo se lahko veseli delovanja javnega zavoda posebnega ustavnopravnega pomena na pravni podlagi, o ustavnosti katerega še ni odločeno oziroma v bistvenem delu nikoli ne bo? Kako lahko kdo spregleda, da odločanje sodišča ni ‘boj’ in uspeh neke stranke, ni ‘zmaga’? Ne gre za zmago kogarkoli, pač pa za poraz institucij demokracije. Torej vseh nas.”
Svetlič je opisal politični aktivizem novinarjev, kakršnemu nismo bili priča niti v prejšnjem totalitarnem sistemu. Teh aktivistov ni niti sram. In ne skrivajo. Strankarski aktivizem novinarjev javne RTV je postal vrednota. Podobno ne skrivajo povezav z novinarji vladajoči politiki. Množično so novinarje že doslej nagrajevali s političnimi in drugimi funkcijami in službami. In še bodo.
Stavka novinarjev RTV (Foto: STA)
Za RTVS bomo plačevali več. Ker osvobajanje in partnerstva z oblastjo staneta. Na zemlji in v zraku.
Med veliko politično zmago, ko je ustavno sodišče končno pokleknilo, za kar je tja, ko so začeli povzročati težave, na vrat na nos priletela celo evropska komisarka Vera Jourova iz Golobove politične skupine, je Golobov kabinet začel iskati poslovnega reaktivca, da bi premier lahko letal, ko je Falcon pokvarjen ali ga uporabljata Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič za koncerte na Dunaju ali kronanja v Londonu. Vmes se obe na vso moč borita za čistejši zrak in pitno vodo. Reaktivca posebej zase premier potrebuje tudi zaradi tega, ker so iz Ljubljane redne povezave s svetovnimi prestolnicami na ravni Belorusije, smo izvedeli.
Z Belorusijo tekmujemo v OZN za položaj nestalne članice varnostnega sveta, ki ga vodi Rusija. Za kandidaturo imamo še iz časov prejšnje vlade precej več podpore kot Belorusija. Naša infrastruktura ministrica Alenka Bratušek pa že išče rešitve, kako bi z ustanovitvijo nove letalske družbe prehiteli Belorusijo še na področju povezljivosti s svetovnimi prestolnicami. Belorusija je v prednosti, ker že ima svojo državno letalsko družbo Belavia. Pred tremi leti je ta imela skoraj 2000 zaposlenih. A jih je precej, ker so sodelovali v protestih proti pro-ruski oblasti, po tem izgubilo službe.
Boštjančič hladi vročo Bratuškovo
Jože P. Damjan, ki se je nekoč ponujal za mandatarja koalicije KUL, v kateri je bila tudi Bratuškova, je ta teden znanstveno pojasnil, da bi se državi Belavia splačala, čeprav bi proračun stal desetine milijonov evrov in bi bile prva leta le izgube, a k nam bi zaradi boljših povezav drli poslovneži in turisti, kar bi nam prineslo milijarde. Za začetek je za svetovanje nekaj padlo na račun zasebnega podjetja Jožeta P. Damjana.
Ko gre za dileme v zraku, je presenetil finančni minister Klemen Boštjančič, ki je našo Belavio, no, Adrio Airways, vodil v letih 2011 in 2012. Po vročih napovedih Bratuškove, kako državni denar ni problem, je poskrbel za nekaj ohladitve. Sporočil je namreč, da ga vedno znova presenečajo “nekateri, ki razlagajo, kako se razni projekti lahko brez težav pokrijejo iz javno finančnih sredstev”. Na konferenci bančnikov je dejal celo, da se bodo morali njegovi ministrski kolegi kmalu soočiti z realnostjo, saj je treba pripraviti proračuna za leti 2024 in 2025. Doslej po takšnih za finančne ministre normalnih izjavah ni slovel. V glavnem je bil tiho in plačeval čisto posebne policijske sile za Goloba in vse, kar so si v vladi še izmislili.
Foto: STA
Povsem zaprl vrat pa Boštjančič ni niti naši novi Belaviji. Dejal je namreč, da je za ustanovitev domačega prevoznika edina realna možnost javno-zasebno partnerstvo. Da je to najbolj realno, je ocenila tudi Bratuškova. Kaj je za politike iz Jankovićeve Pozitivne Slovenije (Alenka Bratušek, Robert Golob, Marjan Šarec …) javno zasebno partnerstvo, pa nam je pokazal Zoran Janković, ki je v takšnem “partnerstvu” zgradil Stožice. Javno je bilo, da so denar dale državne banke. Zasebni del pa, da smo več kot sto milijonski minus, ki je nastal, skupaj s posledicami drugih “partnerstev” vsi sanirali z milijardno sanacijo bank, rešene banke pa so “pozitivni” politiki potem poceni razprodali tujcem.
Zdaj so pa težava ne dovolj pozitivni upokojenci, ki menda agresivno obračunavajo z novinarji in novinarkami, ki jih na vso moč branita Asta Vrečko in Luka Mesec. Ti upokojenci novinarje za njihovo partnerstvo z vladnimi politiki vsak mesec tudi plačujejo s posebnim državnim RTV-prispevkom. Kot vsi državljani.
In lahko stavimo, da bo po osvoboditvi prispevek še višji. Ker osvobajanje in partnerstva z oblastjo staneta.
Na zemlji in v zraku.
