Piše: Spletni časopis
Na evropske volitve namerava NSi s svojim predsednikom Matejem Toninom na prvem mestu, dosedanja evropska poslanka in nekdanja predsednica Ljudmila Novak pa se bo za nov mandat potegovala z zadnjega.
Na evropskih volitvah, ko se sedeži razdelijo sorazmerno številu glasov za stranke, lahko volivci s prednostnim glasom vplivamo tudi, kdo iz strankarskih list bo izvoljen. V preteklosti se je že večkrat zgodilo, da so bili izvoljeni kandidati, ki niso bili čisto na vrhu. Če je na vrhu predsednik in ni izvoljen, to se je nekoč zgodilo Igorju Lukšiču, to praviloma pomeni konec predsedniške kariere. Lukšiča je odnesla Fajonova. A malo verjetno je, da bi se to zgodilo Toninu, ki je predsednik stranke že dalj časa.
NSi in SD sta primera strank, kjer so pokazali, da lahko predsednik stranko, ko so v opoziciji, vodi iz Bruslja. SD je imela dva takšna: Boruta Pahorja in Tanjo Fajon. Na listi NSi bo za Toninom šefica podmladka stranke Katja Berk Bevc, med bolj znanimi kandidati pa so še državni svetnik in župan Svete Trojice David Klobasa in poslanci Janez Cigler Kralj, Vida Čadonič Špelič in Jernej Vrtovec. Žensko kvoto pa bosta zagotovili še občinska svetnica z Raven na Koroškem Mojca Erjavec in ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar.
Tonin je za POP TV sinoči svojo kandidaturo na vrhu pojasnil s tem, da mora predsednik v najtežjih trenutkih prevzeti odgovornost in povedal, da jih cilj stranke doseči dva mandata na volitvah, razočaranje pa bi bilo, če ne dobijo vsaj enega sedeža, kolikor jih imajo zdaj.
Tonin je povedal, da njegova morebitna izvolitev ne pomeni slovesa z vrha stranke in spomnil, da so doslej že trije predsedniki iz Bruslja vodili stranke: Ljudmila Novak, Borut Pahor in pa Tanja Fajon.
O kampanji je Tonin sinoči povedal, da so pred državo in Evropo trije izzivi. Je varnostni, ker imamo vojno na evropskih tleh. Obeta se morda sprememba v Ameriki, ki bo bistveno spremenila varnostno okolje za Evropo. Izzivi so na področju gospodarstva, kjer NSi ni za to, da bi sledili skoku v zeleni prepad, so za razumen zeleni prehod, ne bi se odpovedali avtomobilom in kurjenju drv. Tretji izziv bo migracijski.
