Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Slovenska pedagoška stroka ostro nasprotuje, da se v zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) med cilje uvrsti dodatni cilj o slovenski kulturi in evropskim vrednotam. Kar je precej nenavadno – zakon, ki tega ne bi zahteval, bi bil namreč protiustaven. Prav zato so se podpisniki odprtega pisma – s prvopodpisanim pisateljem Borisom Pahorjem – danes oglasili z nejevero in zgražanjem. “Epidemija je pokazala, kako globok je slovenski državljanski primanjkljaj,” so med drugim opozorili ter izpostavili, da je zavračanje izobraževanja o slovenski kulturi in evropskih vrednotah nesporno dokazuje, da vzrok za nastale razmere v največji meri izvira v socializacijskem procesu.
Pedagoška stroka, ki nasprotuje uvrstitvi tega dodatnega cilja, očitno ne razume bistva svojega poslanstva v demokratični in pravni državi. “Kot taka torej ni pedagoška, še manj pa stroka,” so podpisniki poudarili v pismu in opazili, da jo pri njenem javnem delovanju očitno vodijo prav tisti motivi, ki jih sama očita demokratično izvoljenim poslancem državnega zbora. “Namreč politika, in to v njih samih,” so pojasnili. Eden izmed podpisnikov je zapisal, da so ob noveli ZOFVI z nejevero opazovali, kako slovenski “nepolitični” pedagogi oporekajo predlogu, da se med zakonsko določene cilje vzgoje in izobraževanja doda cilj, ki poudarja slovensko kulturo in evropske vrednote.
Država mora za svoj obstoj zagotoviti temeljne predpostavke. Prva med njimi so državljanke in državljani. V njihovem imenu in zanje se namreč izvaja državna oblast v sistemu, ki ga imenujemo demokracija. Demokracijo pa lahko izvajajo samo državljani kot politični subjekti, če imajo ustrezno znanje in državljansko zavest kot odraz kulture države in civilizacije, katere del so. Pod odprto pismo so se podpisala mnoga zveneča imena, še posebej je treba izpostaviti pisatelja Borisa Pahorja. Med podpisanimi so še Matej Avbelj, Peter Gregorčič, Boštjan M. Turk, Žiga Turk, Jernej Letnar Černič in drugi.
V pismu so tudi zapisali, da je epidemija pokazala, kako globok je slovenski državljanski primanjkljaj. To se odraža v izrazito pomanjkljivi družbeni zavesti – premalo se zavedamo, da smo vsi skupaj na istem čolnu, ki ga prežema slovenska kultura in evropske vrednote, in da moramo drug do drugega izkazovati strpnost, sočutje in solidarnost. Zavračanje vzgoje in izobraževanja o slovenski kulturi in evropskih vrednotah je najlepši dokaz, da vzrok za nastale razmere v največji meri izvira v socializacijskem procesu. Slovensko šolstvo oziroma tako imenovana pedagoška stroka že tri desetletja pred koristi otrok postavlja svoje parcialne, sindikalne in tudi politične interese. “S tako šolo je slovenski narod dobesedno obsojen na izumrtje, slovenska demokracija pa na potop, ki se je v veliki meri že začel,” so opozorili podpisniki in pozvali, da se v Republiki Sloveniji začne široka in vključujoča, strokovna in obče državljanska razprava o tem, kakšno šolstvo pravzaprav imamo in kakšno šolstvo bi – glede na ustavo in evropske vrednote 21. stoletja zares morali imeti.
Spomnimo, odbor državnega zbora za izobraževanje je prejšnji teden obravnaval predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki so ga vložili poslanci SDS, NSi, SMC in poslanca narodnosti. Predlog novele je najbolj razburil zaradi načrtovane spremembe sestave svetov zavodov, v katerih bi največ predstavnikov imeli ustanovitelji, vsak po tri predstavnike pa bi imeli zaposleni in starši. Šolniki temu predlogu nasprotujejo in opozarjajo, da bo imela ključni vpliv v svetih zavodov politika. Do zdaj so imeli namreč največ predstavnikov v svetu zavodov zaposleni – kar pa je se je tudi pogosto izkazalo kot slabost.
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije je opozorila še na predlagano spremembo 2. člena zakona, v katerega bi predlagatelji umestili še dodatni cilj sistema vzgoje in izobraževanja »vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah«. V Zvezi poudarjajo, da obstoječi zakon že zagotavlja vzgojo in izobraževanje za optimalni razvoj posameznika in se sprašujejo, kaj predlagatelji sploh razumejo s tem ciljem.
Predlog novele zakona podpirajo v Skupnosti občin Slovenije, kjer predlagajo, da bi mandat članov svetov zavodov vezali na mandate občinskih svetov. Predsednik zveze osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan je dejal, da v nekaterih občinah to že deluje: “Ko se spremeni sestava občinskega sveta, spremenijo članstvo v vseh svetih zavodov. Če bi imeli deželo z razvito demokracijo, me to ne bi skrbelo. Zdaj pa imam do tega hude zadržke.” Po poročanju Dela sta se tako Pečan kot tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj strinjala, da je treba postopek imenovanja ravnatelja spremeniti, Branimir Štrukelj pa seveda meni drugače, saj se mu zdi, da zadeva dobro deluje. A kot vemo, mnogi že dolgo opozarjajo tudi na to, da se po obstoječem sistemu izbira predvsem šibke ravnatelje, ki so po okusu učiteljev – na tak način namreč najlažje ohranjajo status quo in delajo po liniji najmanjšega odpora.
