Piše: Tomaž S. Medved
Na naš včerajšnji članek (TUKAJ), s katerim smo se odzvali na Reporterjev poskus diskreditacije Slavka Kmetiča, je seveda Odlazkov imperij odreagiral že včeraj zvečer. In to ne bistveno drugače, kot smo pričakovali.
Reakcija je bila namreč zelo nervozna in zanimivo je, da podobnega članka na spletnem portalu Nova24tv.si, ki je vseboval odziv Slavka Kmetiča, niti niso omenjali. Pač pa so se lotili nekaterih najbolj izpostavljenih uporabnikov twitterja, denimo nekdanjega politika Vaneta Gošnika. A bistvo je, da je bila zelo nervozna reakcija predvsem posledica dejstva, da smo izpostavili tiste točke, ki zgodbo o posilstvu v dvigalu (kjer se ljudje ne zadržujejo dolgo, morda največ minuto – razen če dvigalo s stikalom STOP blokirajo) postavijo v precej čudno luč. Povedano drugače: članek na spletni strani Demokracije je podrl osnovno ogrodje medijskega konstrukta.
Stari centri moči besnijo
Vendar je zadevo potrebno postaviti v širši kontekst. Kot smo že zapisali, so poslanci SDS znova razjezili medijski imperij tranzicijske levice s tem, ko so vsaj za nekaj časa zablokirali poskuse vladajoče večine, da razbije vodstvene strukture RTV Slovenija. To pomeni, da programski svet še vedno obstaja, z njim pa na sceni ostaja tudi Slavko Kmetič, ki sicer nikoli ni tajil, da je član SDS že od samega začetka. Je pa v zadnjem času novi direktor TVS Uroš Urbanija prekinil do sedaj dokaj bogato poslovno navezo med RTV Slovenija ter Mladino (seveda tudi z jasnimi razlogi, saj je urednik Mladine Grega Repovž s svojimi uvodniki presegel vse meje dobrega okusa), zaradi česar je v starih centrih moči zavrelo. Še bolj je zavrelo zaradi zadnjih govoric, da na RTV Slovenija prihaja nekdanji voditelj na Nova24tv.si Luka Svetina, ki je vmes nekaj časa deloval na portalu Domovina, že prej pa so levičarski spin-doktorji lansirali dokaj glasne govorice, da bo morda na nacionalni televiziji v prihodnje deloval tudi direktor Nova24tv Boris Tomašič, znan po prodorni oddaji »Kdo vam laže« (ki jo, kar sicer skrivajo, gledajo tudi mnogi prepričani levičarji). A morda gre tu spet za klasično spinjanje, ki je precej nerodno – verjetno zaradi besa, ker se »ne-naši«, torej »janšisti«, nočejo ukloniti diktatu globoke države.
Odlazkov del omenjenega imperija pa se je očitno na nek način že delno sprijaznil, da bo portal Necenzurirano žrtvovan, vendar ga javno še vedno brani kot vzor raziskovalnega novinarstva, pri čemer je pohvalo v slogu »priden kuža« na račun Primoža Cirmana, za katerega se vse glasneje govori, da bo postal novi urednik Siol.net (namesto sedanjega »desnega« urednika Petra Jančiča), izrekel celo premier Robert Golob. Ki očitno sedaj ve, da nima kaj izgubiti in da ga bodo lastni botri uničili sami, če ne bo šel do konca. In tudi dobro ve, kako si je s plačevanjem »svojih novinarjev« pripravljal teren za vstop v politiko.
(foto: Freepik)
Posnetki z Bojanom Požarjem – slovenski Watergate
Kakorkoli že, »necenzurirani« so se ne samo zaradi novih služb, ampak tudi zaradi razkritij njihovega dobro plačanega aktivizma znašli v precej veliki godlji. Vemo pa, da je ranjena zver najbolj nevarna, zato so začeli v teh dneh groziti z objavo prisluhov, v katerih bi bil novinar Bojan Požar razkrinkan kot negativec. No, dejansko gre bolj za streljanje s slepimi naboji, kajti Požar je dejansko opozoril v danes objavljenem članku na Požareportu, da »necenzurirani« izvajajo t. i. fishing, torej »ribarjenje« (beri: lov) na morebitne posnetke in dokaze, ki bi Požarja diskreditirali pred javnostjo. Kar pomeni tudi uporabo materiala, s katerim razpolagata policija in Sova, to pa bi bil nedvomno hujši škandal od znamenite ameriške politične afere Watergate, ki je s položaja odnesla predsednika ZDA Richarda Nixona – a v državi, kjer se pod taktirko sedanje koalicije, njenih botrov ter propagandnega materiala vse bolj uveljavlja fašizem Putinovega tipa, je to skoraj neopazno.
V Sloveniji se vsak teden zgodi Watergate, vendar nimamo politične kulture, da bi ga zaznali. https://t.co/q5APnhGXna
— Libertarec (@Libertarec) August 17, 2022
No, dejstvo pa je, da grožnje z morebitnimi zvočnimi posnetki, ki bi kompromitirali Bojana Požarja, dejansko spominjajo na neke druge čase in tudi druge metode. Tega se morda dobro spominja Tomaž Ranc, ki je kot novinar RTVS pred dobrimi dvajsetimi leti pripravljal prispevke o aferi Vič-Holmec. Ker pa je Ranc ob tem javno povedal, kdo z ministrstva za notranje zadeve naj bi bil vpleten v afero, so ga kriminalisti osumili izdaje uradne skrivnosti in si za to, da bi ugotovili, od kod dobiva informacije, pridobili tudi spisek njegovih telefonskih pogovorov. Ob tem je izrazil prepričanje, da so seznam pogovorov pridobili, še preden so dobili dovoljenje preiskovalnega sodnika, zato je vložil tožbo proti državi in zahteval pet milijonov tolarjev odškodnine. No, glavni akter prisluškovanja je bil glavni operativec globoke države, takrat kriminalist Drago Kos (pomagal mu je Roman Prah), sicer vpleten v številne podobne afere. Leta 2003 je sodišče Rancu prisodilo 700 tisoč tolarjev odškodnine, seveda pa smo zapitek plačali davkoplačevalci in ne tisti, ki so izvajali prisluškovanje.
In Drago Kos? Tranzicijska levica ga je nagradila tako, da je postal prvi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, kar je zagotovo vzorčen primer norčevanja iz pravne države. Tako kot politični poseg v tožilstvu: oba kriminalista, ki sta nezakonito posegala v zasebnost, bi morala biti kazensko ovadena, vendar je tedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar to preprečila.
Razkritij incestnih povezav med mediji in politiko bo vse več
Vsekakor pa je sedaj Pandorina skrinjica zlorabljenega novinarstva odprta. Na dan ni prišlo samo to, da je bila Vesna Vuković na plačilnem seznamu GEN-I in plačana celo z državnim denarjem (sedaj je svoje dejansko stanje z vstopom v PR službo Golobove stranke samo legalizirala, tako kot je Milan Kučan »legaliziral« svoj klan z ustanovitvijo Foruma 21), pač pa sedaj v javnost prihajajo tudi nekateri drugi podatki, denimo o tem, kako se je v tem vrtiljaku znašel celo upokojeni novinar RTVS Slavko Bobovnik, pa tudi kako ima kriminalistična policija neposreden dostop do Pop TV preko – postelje. Namreč preko novinarke Damjane Seme, kar je samo dodatek k temu, da Tjaša Slokar Kos, žena prej omenjenega Draga Kosa, ureja informativni program Pop TV. Ob vsem tem je škandalozno tudi, da ko se bo iztekel mandat poslanke Mojce Pašek Šetinc, se bo lahko mirno vrnila na svoje staro delovno mesto na RTV Slovenija. Vendar je poleg naštetih še precej drugih, ki se sicer predstavljajo kot novinarji, de facto pa so del vlade oz. koalicije, povezani pa tudi z nekaterimi vplivnimi gospodarstveniki. In vsi ti so v preteklosti ali pa tudi sedaj pripravljajo teren za »nove obraze«. Kajti nobeno kosilo ni zastonj…
