15.7 C
Ljubljana
torek, 8 oktobra, 2024

Od “vrnitve” k “priključitvi”: Tranzicijska levica uporablja nevarne akte nasilne zasedbe tujega ozemlja

Piše: Nova24tv.si

Sprememba imena praznika, ki slavi vrnitev Primorske k matični domovini, v praznik, ki slavi “priključitev”, ne ustreza zgodovinskim dejstvom niti stroki. “Priključitev” oz. aneksija (anschluss!) je v mednarodnem pravu nezakonita, saj označuje nasilno in enostransko dejanje prisvojitve teritorija druge države.

“Tudi v mednarodnem pravu je priključitev t. i. annexation. Npr. priključitev Avstrije k Nemčiji 1938, priključitev Etiopije k Italiji 1937… Tam na Prešernovi imajo, kot kaže, nekaj težav z mednarodnim pravom. Škoda, ko pa ga s takšnim žarom vseskozi omenjajo,” je terminološko spremembo komentiral strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik.

Predlagateljica sprememb je bila podpredsednica SD in državnega zbora Meira Hot. Preimenovanje praznika je zasidrala v najpopularnejšo krilatico te vlade: “depolitizacijo”, lokalno tradicijo in stroko.

Podpredsednica državnega zbora in SD Meira Hot (Vir: STA)

Ti argumenti nimajo velike teže. Spremembna poimenovanja praznika je namreč še kako politično obremenjena, lokalna tradicija lahko temelji na napačnih poimenovanjih, akt priključitve oz. aneksije pa je v nasprotju s temelji mednarodnega prava.

Negativne pa bodo tudi posledice preimenovanja. Tako je zapisal vodja opozicije, predsednik SDS Janez Janša“Komunisti in ponosni nasledniki so imeli z malim presledkom vso oblast od leta 1947 do leta 2005. Kljub temu vrnitve Primorske k matični domovini niso nikoli uzakonili kot praznik. Zakaj? Ker so nam s fojbami zapravili Trst in Gorico? Državni praznik smo z veliko zamudo na moj predlog naredili šele demokrati l. 2005. Sedaj rovarijo za nazaj in delajo zdrahe prav tam, kjer smo že dosegli enotnost. Zakaj? Ker od samega začetka svojo slo po oblasti opravičujejo in tešijo z delitvami, zdrahami in prepirom.”

“Nič, kar nas povezuje, jim zato ni sveto. Obratno. Najbolj napadajo elemente vrednotnega središča naroda. Temeljne vrednote. Slovensko osamosvojitev, ki nas je povezala, združila in nam dala lastno državo. Pri tem pa so vse bolj glasni #majskihrošči. Naj živi matici vrnjena Primorska, osvobojena fašizma, nacizma in komunizma,” je zapisal Janša.

 

Znani zgodovinski primeri priključitve oz. aneksije
Slovenski diplomatski pojmovnik definira aneksijo oz. priključitev kot “formalni akt nasilne pripojitve tujega ozemlja kaki državi. Italija si je na primer med drugo svetovno vojno priključila Ljubljano z Dolenjsko in delom Notranjske (Ljubljanska pokrajina). Rusija si je po vojaški zasedbi leta 2014 priključila ukrajinski polotok Krim. Aneksija pomeni kršitev mednarodnega prava”. Dodajamo verjetno najslavnejšo “priključitev” vseh časov, in sicer priključitev Avstrije nacistični Nemčiji.

Ker priključitev oz. aneksija pomeni akt “nasilne pripojitve tujega ozemlja”, velja tudi dodati, da je ta nezakonita zaradi več temeljinih mednarodnopravnih aktov. Najpomembneje: je v fundamentalnem nasprotju z Ustanovno listino Združenih narodov.

Skladno z zgornjo definicijo je slovenska levica prazniku, ki je do pred kratkim označeval združevanje Slovencev in Slovenk v skupni domovini, nadela atribute nezakonitega in agresivnega, pa tudi element miselne zmedenosti. Če smo namreč Primorsko “priključili”, tako kot si je del slovenske zemlje priključila fašistična Italija med drugo svetovno vojno, ali s tem pravzaprav trdimo, da ta nikoli ni bila slovenska?

Notranje- in zunanjepolitična agresija
Če preimenovanje praznika temu nadeva atribute agresivnega, lahko to rečemo tudi za način, s katerim je bil praznik sprejet. Ta v državnem zboru ni prejel visoke podpore. Zanj je glasovalo 51 poslancev in poslank, 22 jih je bilo proti.

Tako piše dr. Žiga Turk“Nimam besed, da bi povedal, kako narobe je, da se v državi o imenih praznikov odloča s preglasovanjem. Kot pisem v knjigi Prazniki, bi nas ti morali povezovati. Ko je Janševa vlada uvedla primorski in prekmurski praznik, je bilo to s široko podporo. Danes pa s preimenovanjem ne delajo drugega, kot iščejo prepir. Degutantno!” 

Da preimenovanje praznika očitno nima dovolj široke podpore, opozarjajo tudi državni svetniki, poroča STA. Ti opozarjajo, da pred preimenovanjem obstoječega praznika ni bil izveden noben referendum niti nobena raziskava. Tistim zgodovinarjem, ki spremembo zagovarjajo, pa očitajo, da to počnejo iz ideoloških vzgibov. Državni svet bo o vetu odločal danes.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine