Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Vrhovni sodnik Jan Zobec se je znašel na tnalu podpredsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića in predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. Predmet spotike je predstavljal intervju, ki ga je Zobec imel za portal Siol. Dvojica je na komisijo za etiko in integriteto pri sodnem svetu podala pobudo za sprejem načelnega mnenja o ravnanju vrhovnega sodnika Jana Zobca. “Neodvisnosti sodnikov ne ogrožata ne izvršilna ne zakonodajna oblast, pač pa jo ogroža in celo razgrajuje vodstvena struktura sodstva samega,” je glede zadeve komentiral Zobec po tem, ko je komisija njuno pobudo sprejela v obravnavo.
Vrhovni sodnik Jan Zobec je v intervjuju na začetku februarja dejal, da so še naprej prisotni dvomi, ker Branko Masleša še vedno ni pokazal potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu po zakonu o pravosodnem izpitu Republike Slovenije. “Ta papir bi moral predložiti, pa ga ni,” je bil jasen in med drugim zatrdil, da Masleša sploh nima postulacijske sposobnosti, da bi nastopal pred vrhovnim sodiščem. “Njemu so kot stranki celo v lastni zadevi vrata na vrhovno sodišče zaprta. On, ki niti v svojem imenu ne bi mogel vložiti pravnega sredstva na vrhovno sodišče, je hkrati vrhovni sodnik, ki odloča o teh pravnih sredstvih.”
Pri Zobčevih izjavah naj bi šlo po besedah Miodraga Đorđevića in Damijana Florjančiča za vprašanje etičnosti javnega izražanja sodnikov o kolegih in posledično za vprašanje varovanja ugleda sodstva. Prav tako naj bi šlo po njunem za vprašanje, ali takšen način komunikacije z neposrednim naslavljanjem medijev ustreza smernicam za medsebojno komunikacijo in javno izražanje sodnikov o delovanju sodstva. Zapisala sta, da se “od sodnika pričakuje, da v kritičnem dialogu glede vprašanj o delovanju sodstva izkaže primerno lojalnost, zadržanost in diskretnost do kolegov sodnikov in njihovega dela”.
Česa takega zgodovina civiliziranega sveta ne pomni
Zobec je v odzivu na ovadbo etični komisiji za Siol pojasnil, da predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča zahtevata njegovo obsodbo, čeprav je javno izrekel pravno stališče, “ki ni nič drugega kot ponovitev stališča, ki ga je to isto sodišče, najvišje sodišče v državi, sprejelo v dveh odločbah, od katerih do zdaj ni odstopilo”. Ker pa po njegovih besedah to stališče ni v skladu s trenutnimi interesi, tistega, ki ga je izrekel, sta se odločila za ovadbo etični komisiji in zahtevata obsodbo. “Namesto moči argumenta torej argument moči. In to na najbolj brutalen in na samo srčiko ideje vladavine prava razgrajujoč način. Česa takega zgodovina civiliziranega sveta ne pomni. Vsaj jaz česa podobnega ne pomnim,” je kritično izpostavil Zobec.
Njuno ravnanje po besedah Zobca v kontekstu agresije totalitarne avtokracije na demokratično sosednjo državo dobi zastrašujoče razsežnosti. Prepričan je, da vsi alarmi ne bi smel zazvoniti le sodnicam in sodnikom, ampak tudi vsakemu demokratično naravnanemu in razmišljujočemu državljanu. “Celotna politika, leva in desna, bi se morala temu odločno upreti. Po drugi strani pa to ravnanje samo potrjuje to, na kar nekateri pravniki že dolgo opozarjamo, in sicer avtokratskost vodstvene strukture slovenskega sodstva in stopnjevanje te avtoritarnosti.” Pravi, da navkljub vsemu ostaja optimist, da bodo tudi dvomljivci prišli do spoznanja, da neodvisnosti sodnikov ne ogrožata zgolj izvršilna ne zakonodajna oblast, ampak tudi vodstvena struktura sodstva samega. “Upam, da zardevajo vsi, ki so jo izvolili ali potrdili na sodnem svetu, v državnem zboru ali še kje drugje.”
Bo lahko Zobec sploh predaval?
V luči dogajanja je Zobec na etično komisijo zastavil vprašanje, ali sme sploh izvesti predavanje na sodniški šoli, kjer namerava prihodnji mesec predavati prav o temi, zaradi katere ga Florjančič in Đorđević preganjata. “Vprašanje je, ali ima sodnik pravico do drugačnega pravnega stališča, kot je zavzeto v neobrazloženi trditvi predlagateljev. Ali moram napovedano predavanje odpovedati in o tem obvestiti organizatorja šole, prijavljene udeležence, predvsem pa respondenta, ki bo po vzoru predavanj iz tujine zavzel in predstavil nasprotno stališče od mojega. Vprašanje je tudi, ali lahko na tem argumentu, ki naj bi bil sporen, čeprav ga je zavzelo vrhovno sodišče, gradim nadaljnje argumente in ali lahko to stališče preverim s testom, ki ga je razvilo Evropsko stališče za človekove pravice glede varstva pravice do sojenja pred z zakonom ustanovljenim sodiščem,” je zapisal in dodal, da upa, da bo odgovor dobil čim prej, saj se že naslednji mesec prične sodniška šola.
