Piše: Dr. Jože Dežman
Dne 3. marca 2009 so raziskovalci, kriminalisti, državni uradniki in izvajalci del vstopili do skupine mumificiranih žrtev v rovu sv. Barbare v Hudi jami.
Čeprav je pravica do groba za vse žrtve vojne in revolucionarnega nasilja zapisana v mednarodnem pravu in tudi slovenski zakonodaji, se je prav ob izkopu posmrtnih ostankov vseh žrtev rova sv. Barbare v Hudi jami in njihovem pogrebu pokazalo, da pravice do groba tisti deli slovenske politike in javnosti, ki ohranjajo izročila mitov in tabujev titoističnega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil, ne priznavajo.
Prva reakcija te politike je bila, kako zapreti rov sv. Barbare za javnost, kako preprečiti izkop žrtev in kako razpustiti Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
Škandalozno izjavo, da je odkritje v rovu sv. Barbare »drugorazredno«, je govorec na političnem tržišču drago plačal. Ta politični nauk in pritisk javnosti, zgrožene zaradi stanja posmrtnih ostankov v plastičnih gajbicah, ki se je skozi leta stopnjeval, je pripeljal do tega, da se je izkop posmrtnih ostankov v rovu sv. Barbare po več letih nadaljeval. 1410 žrtev je bilo 27. oktobra 2016 pokopanih na pokopališču Dobrava v Mariboru.
Čeprav leta 2010 ni bila razpuščena, je bilo delo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč skoraj povsem onemogočeno do sprejema Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev leta 2015. Vlada Mira Cerarja je zagotovila tudi z zakonom predvidena sredstva za izvedbo njenega programa.
Delo Komisije je potekalo tudi ob zglednem sodelovanju z Borutom Pahorjem, predsednikom RS, ki je s svojimi številnimi pobudami temeljno prispeval k uveljavljanju nekaterih standardov tranzicijske pravičnosti v Sloveniji.
V letu 2020 je delo Komisije zaradi pandemije zastalo. Opravljeni so bili le nekateri izkopi posmrtnih ostankov umorjenih.
Podrobneje bodo raziskovalci izkope posmrtnih ostankov umorjenih iz Brezna 3 pri pokopališču partizanske bolnišnice Stari log v Kočevskem rogu, dela protitankovskega jarka pri Mostecu pri Brežicah ter Mihčevega in Koščevega brezna v okolici Ljubljane predstavili v petem poročilu Komisije, ki nastaja.
Opozorimo naj le, da so bili v Breznu 3 odkriti posmrtni ostanki 259 umorjenih, med njimi vsaj ena ženska. Po zbranih podatkih kriminalistične preiskave gre verjetno za zapornike iz novomeških zaporov, umorjene septembra 1945. V raziskanih dvajsetih metrih protitankovskega jarka v Mostcu so bile odkrite tri skupine žrtev z vsaj 276 umorjenimi. Med njimi je bilo več kot dvajset žensk. V Mihčevem breznu so našli tri umorjene moške, v Koščevem breznu pa 50. Za Koščevo brezno domnevajo, da so v njem morda tudi posmrtni ostanki umorjenega začetnika slovenskega stripa in domobranskega propagandista Jožeta Beraneka.
V letošnjem letu, ko Komisija zaključuje svoj mandat, pričakujemo, da se bo dialog o pravici do groba nadaljeval. Vlada R Slovenije je poročilo Komisije za leto 2020 in program Komisije za leto 2021 sprejela 4. februarja 2021.
Smo pred izvedbo izvajalcev za izkop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico. Tam so po vseh pričevanjih in raziskavah posmrtni ostanki v Kočevskem rogu umorjenih slovenskih vojnih ujetnikov.
Mestna občina Ljubljana z izjavami župana in nekaterih častnih občanov izstopa pri zanikanju pravice vseh smrtnih žrtev vojnega in revolucionarnega nasilja do groba. Verjamemo pa, da bo zaščiteno območje domobranskega vojaškega pokopališče na Orlovem vrhu v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana je doslej zavračala pogreb od partizanov umorjenih Romov na Žalah. Tako ureditev vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu kot pogreb umorjenih Romov sta nova priložnost za politične odločevalce in oblikovalce javnega mnenja, da potrdijo svojo zavezanost pravnim in etičnim merilom.
Uresničevanje letošnjega programa Komisije naj bo pomemben prispevek k praznovanju tridesetletnice R Slovenije in pomembno sporočilo R Slovenije o spoštovanju načel tranzicijske pravičnosti pred in med predsedovanjem Svetu EU.
Dr. Jože Dežman je Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč
