Piše: C. R.
Pavel Rupar je ob današnjem dnevu samostojnosti in enotnosti zapisal nekaj vrstic. “Smo ljudje, ki želimo nazaj ukradeno!” je med drugim zapisal.
Njegov zapis objavljamo v celoti:
Drage upokojenke in upokojenci,
spoštovani Slovenke in Slovenci!
Danes je praznik vseh, ki smo pred 34 leti na plebiscitu potrdili voljo, da želimo živeti v svoji, samostojni, urejeni in napredni državi Sloveniji!
Tisti večer sem govoril z našim gospodom župnikom, da bi v cerkvi ob razglasitvi zvonili zvonovi v pozdrav tisočletnih na ta dan izpolnjenih želja.. Seveda je bilo to že vnaprej usklajeno, tisti večer so odmevali po dolinah in planinah, po ravnicah in mestih, vaseh in v srcih vse do morja, kot še nikoli!
Z upanjem in pogumom smo se osamosvojili!
Danes gledam nazaj z razočaranjem, nič od napovedanega in obljubljenega se ni zgodilo! Tisti, ki smo takrat še hodili v tovarne in se mučili z novimi izzivi smo potegnili najkrajšo! Napredek se je ustavil v trenutku, ko je nek možakar izjavil, da so nocoj dovoljene sanje, jutri pa, da bo nov dan, da bo vse po starem! Namesto brezskrbnega življenja, blaginje in hitrega razvoja smo, danes že upokojenci, dobili bitko za preživetje, v šolah popačen izobraževalni program, nešteto tajkunov, preprodajalcev zdravil in medicine, dobili smo samovšečne vladarje z milijoni v žepih in priležnicami pod roko, dobili smo zastoje na cestah, elektriko, draginjo, namesto stanovanj… Fuj!!
In dobili smo apatično družbo polno depresije, brezdelne in lene mladenke in mladeniče, ki vriskajo od veselja, ker so zato plačane, skorumpirane medije, sodišča iz Severne Koreje, dobili smo cel kup ilegalcev in nestrpnežev, ki nas bodo počasi prerasli, oblast in vodenje države smo prepustili mafiji v globoki državi..
Ojoj, kje najdem kaj dobrega, da ne bom zamoril praznik in sebe in vas?
Trenutno nikjer! Polovica živi v izobilju, drugi smo tiho in se zapiramo v hiše in štejemo drobiž! Veselijo se izbrisani, ker so največ “pokasirali” , ker so bili proti! Smo pa ljudje, ki se ne bomo nikoli strinjali s trenutno situacijo in to je najsvetlejše , kar najdem dobrega!
Ja smo! Ljudje, ki želimo nazaj ukradeno! Smo, ker želimo nazaj dobro življenje, že živeto a izgubljeno! Tu smo, ki upamo, da se to stanje čimprej konča, da naženemo izprijence, ki nam vladajo, da postavimo nazaj našo, pošteno in skromno vodstvo, ki bo delalo za ljudi, ne vladalo pač pa delalo z nami in za nas! Toliko nas je, da se ponovitve zgodovine ne bojim, a jo bo treba doživeti, prej ne bo dobro! In se spomniti na napake, ki smo jih storili in zaradi katerih smo, kjer smo! Na vse zadnje: Narod si sodbo piše sam!
Danes ima rojstni dan moja mami Ivi! O njej sem želel pisat, naj mi oprosti! Jutri se ji posvetim, danes pa nisem mogel mimo praznika, ki je začel naše sanje in vseh, ki so nam vnaprej napovedali, da bo kmalu vse po starem! In je res..
Naj jim sporočim: Danes še vi sanjajte, da bo še dolgo po starem, jutri bomo naredili drugačen dan! Naš dan! Dan Slovenk in Slovencev, dan dobrih ljudi! Zatorej, zbudite se, ne sanjajte več, dobrodošli v realnost!
