Piše: Bogdan Sajovic
V evropskem parlamentu je potekala konferenca o medijski svobodi. V pripravi je Evropski medijski akt, ki naj bi zagotovil večjo raznolikost in neodvisnost medijev. Medijska svoboda je temelj demokracije in tudi eden od stebrov, na katerih stoji celotna ideja Evropske unije.
Prejšnji četrtek je v prostorih evropskega parlamenta potekala konferenca za naslovom Medijska svoboda v EU. Konferenco je organizirala Romana Tomc, vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu. Tomčeva poudarja, da se ljudje v sodobnem času bolj kot kadar koli prej zanašajo na medije. Poleg javnih medijev je po njenih besedah zaznati vedno večjo težnjo po spremljanju zasebnih medijev, predvsem novičarskih spletnih portalov. A so ti glede uredniške politike zelo odvisni od tega, kdo je njihov lastnik, poročanje je namreč odvisno od interesa lastnika medijske hiše, ki ji pripadajo. Zaradi tega je kot na dlani, da od teh medijev poročanja o kršitvah lastnih gospodarskih subjektov in o morebitnih političnih povezavah, če so posli lastnikov medijev prepleteni s posli političnih akterjev, seveda ni pričakovati. »Poleg uredniške politike se tudi medijski standardi v takem okolju vidno znižujejo. Količina lažnih novic in dezinformacij je na visoki ravni, kar pred nas postavlja izziv, kako zavarovati evropske demokratične vrednote in našo pravico do obveščenosti.«
O tej problematiki je treba razpravljati, zato je Romana Tomc organizirala omenjeno konferenco. Na njej so govorili Marie Frenay iz kabineta komisarke Jourove, poslanec evropskega parlamenta iz vrst Evropske ljudske stranke Vladimír Bilčík, Margherita Movarelli iz Centra za evropske študije Wilfrieda Martensa ter predstavniki slovenskih medijev Peter Gregorčič, Peter Jančič in Miro Petek.
Nova pravila o svobodi medijev
Organizatorka konference Romana Tomc je tudi odprla razpravo in dejala, da so podlaga zanjo nova evropska pravila o svobodi medijev, ki jih je Evropska komisija predstavila septembra lani in s katerimi naj bi zagotovili večjo raznolikost in neodvisnost medijev. Pričakovanja glede učinkovitosti teh pravil pod imenom Evropski medijski akt, so izjemno visoka in prav zato je bilo na temo, kakšna bodo ta nova pravila, organiziranih že veliko posvetovalnih dogodkov. Večina udeležencev teh posvetovanj, poslancev evropskega parlamenta in članov Evropske komisije ta nova pravila pozdravlja in poudarja njihovo pomembnost, hkrati pa tudi opozarja na njihovo pomanjkljivo preglednost in izraža pomisleke, kako bo pravzaprav izpeljan prenos iz teorije v prakso. Treba je še omeniti, da bo imel omenjeni medijski akt obliko uredbe. To je pomembno, ker je uredba v nasprotju z direktivo pravni akt, ki se takoj po začetku veljavnosti neposredno in enotno uporablja v vseh državah članicah Evropske unije in je ni potrebno posebej prenesti v nacionalne zakonodaje držav članic.
Predstavnica Evropske komisije Marie Frenay je dejala, da je svoboda medijev pomembna, zato je seveda tudi pomembno, da se o njej razpravlja. Opozorila je na vojno, ki divja v Ukrajini, in pripomnila, da ruski agresor poleg orožja na bojišču uporablja tudi propagando, ki jo širi po svetovnem in s tem tudi po evropskem medijskem prostoru. In ta poplava propagande nas opominja, kako pomembno je delo novinarjev in medijev pri obveščanju javnosti. In kako pomembno je delo novinarjev pri varovanju pravic in svoboščin tako na območju članic EU kot tudi drugje po svetu. Opozorila je tudi, da smo v zadnjih letih tudi na območju Evropske unije videli veliko napadov na medijsko svobodo, od vohunjenja za novinarji do groženj medijem in novinarjem, ki so kritični do oblasti ali raziskujejo korupcijo in kriminal. V nekaterih najbolj brutalnih primerih je prišlo celo do umorov novinarjev. Po mnenju Frenayeve Evropski medijski akt o svobodi medijev obravnava vsa pomembna vprašanja. »V evropskem zakonu imamo prvič zapisano, da države ne morejo posegati v medijsko svobodo, uredniško svobodo,« je dejala Frenayeva. Omenila je, da so v besedilu akta tudi pravila glede preglednosti lastništva medijev. Dejala je še, da je želja avtorjev akta okrepiti evropsko usklajevanje nacionalnih medijskih regulatorjev.
Tudi v Evropi morijo novinarje
Vladimír Bilčík je poudaril, da smo se po vsej Evropi z rusko invazijo na Ukrajino končno začeli zavedati, koliko ruske propagande obstaja v evropskem medijskem prostoru. S tem se moramo seveda soočiti in se proti njej tudi boriti, najbolje tako, da sprejmemo skupne ukrepe, ki bodo to propagando preprečili. Seveda pa ruska propaganda ni edina grožnja naši demokraciji. V zvezi s tem je tudi Bilčík omenil napade in pritiske na novinarje in medijske hiše ter dejal, da so te grožnje medijskim hišam in novinarjem v bistvu grožnja vsej Evropski uniji oziroma tistemu, kar predstavlja, svobodi in demokraciji torej. V razpravi je še posebno izpostavil umore novinarjev v zadnjih letih – malteško novinarko Daphne Galizia, ki je bila oktobra 2017 umorjena v eksploziji bombe, podtaknjene v njen avtomobil, slovaškega novinarja Jana Kuciaka, ki so ga februarja 2018 skupaj z dekletom umorili na domu s streli iz pištole, in nizozemskega novinarja Petra de Vriesa, ki ga je morilec julija 2021 ustrelil, ko je sedel za mizo pred lokalom. Bilčík je ob tem pripomnil, da morilci Kuciaka denimo sedijo za rešetkami, pravi naročniki iz ozadja pa se še vedno izmikajo roki pravice.
Bilčík je v razpravi poudaril, da morajo biti mediji samostojni, za novinarji pa se ne sme vohuniti. Potrebujemo tudi neodvisne javne storitve z neodvisnim financiranjem, kar bo zagotovilo novinarsko svobodo in s tem tudi zagotovilo delovanje demokracije. Dotaknil se je tudi lastništva medijev in dejal, da je preglednost lastništva zelo pomembna, ko govorimo o zasebnih medijih. Na trgu jih je namreč veliko, vprašanje je, kdo je lastnik, za koga delajo ti novinarji in ali obstaja zaščita delovnih mest novinarjev. Za konec je še dejal, da upa, da bodo akt o medijski svobodi pripravili do konca letošnjega leta.
Svoboda medijev je v osrčju evropskih vrednot
Margherita Movarelli je dejala, da je svoboda medijev v osrčju evropskih vrednot, zato jo je treba ohraniti. Pri tem je omenila tudi, da je vsaka država drugačna in ima svoje specifike, zato je treba doseči pravo ravnovesje pri harmonizaciji poenotenja na evropskem medijskem trgu, kar je bistvenega pomena. Movarellijeva je dejala, da dela v evropskem možganskem trustu (think tank), ki je zelo aktiven na področju političnih raziskav v Bruslju in državah članicah EU. Zaradi tega tesno sodelujejo z evropskimi institucijami, medijskimi platformami in novinarji po Evropi. Novo digitalno obdobje je prineslo širitev ponudbe in dostopnosti informacij, kar je tudi močno povečalo konkurenčnost in posledično prineslo revolucijo medijskih poslovnih modelov. Nov digitalni kontekst pa je hkrati prinesel tudi nove pritiske na novinarje, medijske urednike, založnike. To so megatrendi, ki so jih ugotovile evropske institucije. Poleg političnih obstajajo tudi ekonomski pritiski in tu potrebujemo preglednost pri državnem financiranju. Financiranje mora biti pošteno in oglaševanje mora biti pregledno. Ob tem pa je treba tudi poskrbeti za kakovostne standarde in posledično za kakovostno novinarstvo.
Dejala je še, da podatki, ki jih je njen think tank zbral z območja celotne Evropske unije, kažejo, da se je kakovost v medijski ponudbi zmanjšala, zaradi tega pa je opazno tudi zmanjšanje zaupanja javnosti v medije. Zaradi tega je Movarellijeva dejala, da so pluralistični in neodvisni mediji v interesu vseh državljanov članic EU.
Golobova vlada si želi popolnoma podrediti RTVS
V nadaljevanju je Romana Tomc dejala, da tako zadnje kot tudi predzadnje poročilo Evropske komisije o vladavini prava ocenjujeta, da imamo v Sloveniji velike težave z mediji. Zaradi teh ocen je po njenih besedah evropska zakonodaja, ki se sedaj sprejema, še toliko pomembnejša. Omenila je še, da prav zdaj v Sloveniji poteka poskus popolne politične podreditve RTVS s strani vladajoče koalicije. Mnogi državljani Slovenije zato menijo, da je glavni namen vladnega zakona o RTVS odstranitev vodstva pri doseganju tega cilja. »Način, kako si je vladajoča politika zamislila politizacijo RTVS, je primer tega, kar nova evropska zakonodaja prepoveduje,« je dejala Tomčeva.
O poskusu vladajoče koalicije, ki si želi podrediti RTVS, je govoril Peter Gregorčič, ki je predsednik programskega sveta RTVS. Dejal je, da je programski svet vodilni organ zavoda, kar zadeva programsko politiko, pri svojem delu pa zastopa in varuje interese javnosti tako, da programsko politiko vodi na način, ki je v službi vseh prebivalcev Slovenije. Varuje torej načelo javnosti. Sestavlja ga 29 članov in članic iz vseh družbenih skupin, večino v njem pa tvori 16 članov, ki jih je z absolutno večino izvolil Državni zbor RS na predlog uporabnikov vsebin RTVS in civilne družbe. Sam je bil vanj izvoljen kot eden od predstavnikov civilne družbe.
»Po državnozborskih volitvah lanskega aprila pa je nova oblast očitno ugotovila, da jim kot predsednik programskega sveta RS ne ustrezam,« je dejal Gregorčič. Zato je vlada pod vodstvom Roberta Goloba z zlorabo nujnega postopka vložila novelo zakona o RTVS. “Na ta način je ob povsem onemogočeni vsakršni javni razpravi med poletnimi počitnicami želela odstaviti organe nadzora in upravljanja RTVS in vodstvene kadre zamenjati s sebi lojalnimi. Zakonodajalec je z zlorabo parlamentarne večine sprejel prehodne določbe novele, po katerih so takoj ob njeni uveljavitvi ex lege več kot tri leta pred iztekom mandatne dobe prenehali mandati generalnemu direktorju RTVS ter vsem članom programskega in nadzornega sveta in nanju vezanih odborov.« Gregorčič je dejal, da je pluralnost družbe prvi pogoj za uresničevanje vrednot, na katerih temelji EU. Brez zagotavljanja pluralnosti mnenj in idej ni mogoče uresničevati človekovega dostojanstva niti pravne države. Za zagotavljanje pluralnosti pa sta ključna dva podsistema: svoboda izobraževanja in svoboda medijev in z obema ima ali je v preteklosti imela Slovenija resne težave. »Da bi v Sloveniji preprečili očitno zlorabo oblasti, ki je v nasprotju z minimalnimi standardi evropskega prava človekovih pravic, smo se takoj po javni objavi novele zakona obrnili na ustavno sodišče,« je še dejal Gregorčič in pripomnil, da zakon, ki ga skuša uveljaviti Golobova vlada, spreminja način upravljanja in nadzora RTVS iz demokratičnega v korporativističnega.
Vladno preganjanje kritičnih medijev in novinarjev
Peter Jančič je v razpravi omenil lasten primer, kako so ga zamenjali s položaja odgovornega urednika spletnega portala siol.net. “Najprej so v parlamentu po volitvah takoj odstavili dva nadzornika Slovenskega državnega holdinga, s tem pa so si zagotovili večino, da so odstavili celotno upravo SDH, ki upravlja vsa državna podjetja. Nova uprava je takoj odstavila nadzornike Telekoma Slovenije, novi nadzorniki Telekoma so postavili novo upravo. Ta je takoj odstavila direktorja medijske televizije Rajka Geriča, ki velja za izkušenega novinarja z avtonomijo. S tem pa so si odprli pot do mene in mi rekli, da si želijo, da od jutri naprej ne bi bil več odgovorni urednik. To ni nič takega v naši državi. To se je zgodilo že mnogim novinarjem,« je dejal Jančič. Rekel je tudi, da je vzrok za njegovo odstranitev kritično pisanje o premierju Golobu še iz časa, ko je bil ta še predsednik uprave Gen-I. Objavili so namreč zgodbo, da je imel Golob občutno previsoke nagrade in plače, ki so presegale zakonsko določeno mejo. Druga zgodba pa je sporno ravnanje Goloba, ki je financiral portal Necenzurirano in mu nakazal več kot 100 tisoč evrov iz družbe Gen-I ter povezanih podjetij, katerih enega je vodil celo zdajšnji finančni minister. Pa tudi novinarji Necenzurirano so si dobro postlali v sedanji vladi. »Po volitvah je Vukovićeva postala glavna piarovka Gibanja Svoboda. Pozneje celo generalna sekretarka stranke. Žena drugega člana ekipe Necenzurirano je postala šefica vladnega komuniciranja, tretji član pa je postal svetovalec posebne komisije v DZ, ki preiskuje domnevno sporno financiranje medijev, ki so kritični do vlade. To komisijo pa vodi do nedavnega novinarka Mojca Pašek Šetinc, ki je nenadoma preskočila v politiko. Pridobiva podatke o poslovanju kritičnih medijev, čeprav podatki niso dostopni nikomur. V parlamentu zaslišujejo urednike, oglaševalce in jih skušajo zastrašiti,« je dejal Jančič.
Kritičen je bil tudi do podpredsednice Evropske komisije Věre Jourove, ki je obiskala slovensko ustavno sodišče takoj zatem, ko je to zadržalo izvajanje spornega zakona o RTVS. Dejanje Jourove, ki pripada isti evropski politični stranki kot Golobovo Gibanje Svoboda, bi namreč lahko označili kot poskus vplivanja na dokončno odločitev ustavnega sodišča, čeprav je zatrjevala, da se o spornem zakonu na obisku ni pogovarjala.
Do obiska Jourove v Sloveniji je bil kritičen tudi Miro Petek, ki je delil svojo izkušnjo, saj so ga zaradi novinarskega dela pred dvajsetimi leti skoraj do mrtvega pretepli. »Napadalcem se ni zgodilo nič,« je dejal Petek, »sodišče jih je oprostilo, izplačali so jim celo odškodnino.«
