Pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami smo se pogovarjali z Gašperjem Blažičem, novinarjem Demokracije, ki brez dlake na jeziku oriše politično »sceno« v Sloveniji, prikaže zgodovinska dejstva na nedvoumen način ter delovanje slovenskega medijskega prostora.
Vaše stališče temelji na prepričanju, da smo v Sloveniji dosegli formalno demokratizacijo. Zakaj ste takšnega mnenja in kje se je po vaše zalomilo, da v vseh teh 27-ih letih samostojnosti nismo uspeli doseči neke razvite zahodno evropske demokracije?
Razlogov je več, tako da je kar težko odgovoriti na to vprašanje. To, da v devetdesetih letih nismo izvedli lustracije v skladu z resolucijo Sveta Evrope št. 1096, ki govori o razgradnji ostankov totalitarnih režimov, je samo eden od razlogov, verjetno pa ima največjo težo. Vendar lustracija še ne pomeni preobrata v mentaliteti, ki je v Sloveniji še vedno socialistična. Če bi šla tranzicija v pravo smer, bi verjetno danes imeli že dokaj normalno demokracijo, žal pa je bila tranzicija neuspešna. Če pogledate samo NLB, ki predstavlja nekakšen bankomat davkoplačevalskega denarja za staro omrežje – več kot 25 let je minilo od prvih demokratičnih volitev, pa se še vedno ukvarjamo s tem, ali bi največjo slovensko banko, ki je nedvomno dedič Ljubljanske banke, torej otroka vzporedne ekonomije, privatizirali. Da ne govorim o tem, kako skuša vladajoči aparat čim bolj pomesti pod preprogo vse tisto, kar je doslej razkrila t. i. Logarjeva komisija, ki se ukvarja z bančnim kriminalom. A vse to je le vrh ledene gore procesa, ki ga sam imenujem retrotranzicija. Gre namreč za obračanje kolesa zgodovine nazaj. Če me že vprašate, kje se je zalomilo – zalomilo se je pri naši naivnosti, ker smo že nekaj let po osamosvojitvi naduto mislili, da sedaj pa imamo pravo demokracijo, tiste tranzicijske probleme bomo že rešili. V tem primeru so tudi izvorno demokratične stranke delale hude napake, ker niso realno ocenjevale položaja.
Prav tako ste mnenja, da v Sloveniji ne moremo govoriti o levih in desnih političnih opcijah ampak da imamo nekakšno asimetričnost in celo, da je pri nas izraz desnica prikazan kot slabšalni. Zakaj in kdo želi to tako prikazati?
Če pogledate mainstream medije, boste besedo »desnica« največkrat srečali v povezavi s kakšno svinjarijo. Nasploh pa v razvitem svetu »desnica« pomeni nosilca kapitala, zaradi česar se povprečen Slovenec, ki je socialistično orientiran, nekako ne more poistovetiti z desnico. Sem pa delno že v prejšnjem vprašanju nakazal odgovor na to, od kod asimetrija. Gre za to, da stara udbomafijska omrežja iz časa prejšnjega sistema niso bila razgrajena, pač pa so se samo preoblikovala. In prav ta omrežja danes usmerjajo politično dogajanje in nastavljajo stranke, ki jih poznamo kot »levico«. In prav te stranke so dandanes nosilke kapitala. Seveda tranzicijskega in nakradenega, čeprav levica na splošno pomeni opcijo, ki naj bi se borila za malega človeka. Ker že v samem izhodišču ni enakih možnosti, saj so stranke izven tovarišijsko-kapitalističnih omrežij v veliko slabšem položaju, imamo opravka z asimetričnostjo. Delitev levo-desno seveda to asimetričnost zakriva, povprečen opazovalec si tako ustvari vtis, češ saj so oboji, levi in desni, »iste barabe«. Prav to pa je največja zmota povprečnega slovenskega volivca. Tudi zato se pojmom »levica« in »desnica«, kadar je govora o slovenski politiki, najrajši izognem.
Za leve politične stranke celo trdite, da predstavljajo celo neke vrste pozni socializem, ki ima moč kontrolirati in »izgoljufati« volitve. Znani ste tudi po tem, da ste preko Twitterja ljudi pozvali, da opozarjajo na nepravilnosti, ki se jim zgodijo na voliščih. Zato me zanima kakšen je bil odziv na to vašo pobudo in s kakšnimi težavami vse se ljudje na voliščih soočajo?
Izraz »pozni socializem« sem si sposodil od dr. Dimitrija Rupla. Gre za to, da si je aparat totalitarnega režima zgolj nadel novo masko in sedaj izrablja svojo prednost v pogojih formalne demokracije. Če pogledate okoliščine prvih demokratičnih volitev, za katere je dr. Lovro Šturm dejal, da niso bile poštene, potem vam je vse jasno. Takrat se je volilo v trodomno skupščino, šlo je torej za prenovljen kardeljanski sistem z dodatkom večstrankarstva, medtem ko se je v zbor združenega dela še vedno delegiralo poslance iz starih centrov moči – starih podjetij, kjer so bili v glavnem partijski kadri. Kar pa se tiče mojega poziva glede razkrivanj prevar na voliščih, ni bilo kakšnega množičnega odziva doslej, vendar razpolagam z nekaterimi informacijami iz prve roke, ki dokazujejo, kako so na voliščih manipulirali z glasovi. In to je tisto, kar bo treba na letošnjih parlamentarnih volitvah preprečiti. Ne moremo se pretvarjati kot da je vse v najlepšem redu. V Srbiji se je ljudstvo leta 2000 po novi volilni prevari zbudilo in odstavilo Miloševićev režim, ki je prej vsa leta z lahkoto zmagoval na volitvah. In seveda so Miloševića vedno podprli »navadni ljudje« brez vpliva starih centrov moči. Malo sem ciničen, ampak nekaj podobnega velja tudi za Slovenijo.
Celoten intervju si lahko preberete na spletnem portalu Celjski glasnik!
