Piše: C. R.
Kandidatka za novo varuhinjo človekovih pravic Dijana Možina Zupanc je z 53 glasovi za in 6 glasovi proti v DZ ostala brez zadostne podpore za imenovanje na to funkcijo. Podprli so jo poslanci koalicije, poslanca narodnih skupnosti in samostojni poslanec Dejan Kaloh. Za izvolitev bi kandidatko moralo podpreti najmanj 60 poslancev.
Proti je glasovalo pet poslancev NSi in poslanec SDS Andrej Kosi. Vzdržani so bili štirje poslanci iz vrst SDS, NSi in poslanske skupine nepovezanih poslancev. Večina opozicijskih poslancev je bila ob glasovanju sicer v dvorani, a niso prijavili prisotnosti.
Dosedanjo namestnico varuha človekovih pravic je na mesto varuhinje predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar po več kot šestih krogih posvetovanj s poslanskimi skupinami, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanimi poslanci.
Potrebne dvotretjinske poslanske podpore sicer kandidatka pred glasovanjem ni imela zagotovljene. Na tiste, ki niso izrazili nobenih konkretnih strokovnih ali drugih utemeljenih zadržkov glede kandidatkine primernosti, je predsednica naslovila “spoštljiv apel, da do glasovanja ponovno razmislijo in jo ob upoštevanju vseh dejstev podprejo”.
Generalni sekretar v uradu predsednice republike Jan Kovačič je v danes obrazložitvi predloga dejal, da je Možina Zupanc pri dosedanjem delu dokazala, da svoje poslanstvo jemlje resno, odgovorno in spoštljivo do vseh ljudi, njihovih pravic ter institucije, ki ji služi.
Pirc Musar je ob predlaganju Možine Zupanc, ki je nenazadnje za položaj namestnice varuha v tem sklicu že dobila dvotretjinsko podporo, tudi izrazila prepričanje, da kandidatka izpolnjuje najvišje standarde. Doktorica prava deluje na področjih socialne varnosti, zdravstva, okolja, stanovanjske politike ter drugih družbenih in delovnopravnih zadev.
Poslanka SD Bojana Muršič, kjer so kandidatko podprli, je v predstavitvi stališča poslanske skupine povedala, da je Možina Zupanc primerna in vredna naslednica na mestu varuhinje človekovih pravic, saj izkazuje strokovnost, izkušnje in predanost varovanju človekovih pravic ter dobro pozna delovanje institucije. Ob tem pa so v SD od nje pričakovali večjo odločnost in javno izpostavljanje pri zagovarjanju človekovih pravic, še posebej v luči aktualnih družbenih izzivov.
Kandidatko so podprli tudi poslanci Levice. Vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec je povedal, da je kandidatka več kot ustrezna za ta položaj. Ob tem je dodal, da je potrebna dvotretjinska večina neracionalna, ker človekove pravice niso področje, na katerem bi lahko bili politični boj. Verjame, da dosedanji varuhi in varuhinje niso gledali na težave s kršitvijo človekovih pravic skozi prizmo politične ideologije, ampak skozi prizmo človekovih pravic.
V Svobodi so ocenjevali, da je Možina Zupanc od imenovanja na mesto namestnice varuha dodobra spoznala delovanje institucije, aktualne izzive in pereča področja, je v predstavitvi stališča dejal poslanec Aleksander Prosen Kralj. Dodal je, da bodo kandidatko podprli, ker je njena vizija podobna viziji Svobode, to je spoštljiva družba dialoga, socialna država, enake pravice in priložnost za vse.
Poslanske skupine SDS, NSi in nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov danes svojih stališč v DZ niso predstavile.
Je pa predsednik SDS Janez Janša že dopoldne spomnil, da kandidatke niso podprli niti, ko je bila predlagana za namestnico. “Če smo smatrali, da ni sposobna za namestnico, potem verjetno ne bo dobila naših glasov niti za pravo funkcijo,” je dejal na novinarski konferenci.
V Gibanju Svoboda so se ob tem na rezultat glasovanja ostro odzvali. Med drugim so prst uperili v njihovo nekdanjo poslanko Mojco Šetinc Pašek in nekdanjega poslanca Levice Miho Kordiša, ki na glasovanju nista bila prisotna. Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je ob tem ocenila, da sta očitno velika zagovornika človekovih pravic po potrebi, ko jima to politično ustreza, danes pa nista glasovala in se nista postavila na stran človekovih pravic. Enako so storili poslanci iz vrst Demokratov in s tem po njenih besedah “ponovno pokazali, koliko jim je do človekovih pravic in čigav satelit so”.
O tem, ali jim lahko uspe za katerega kandidata še v tem mandatu pridobiti potrebno dvotretjinsko večino, pa je dejala, da je do danes verjela, da je to možno, “od tega trenutka dalje pa iskreno ne verjamem”.
Prejšnjemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini je mandat potekel 23. februarja 2025, od tedaj institucijo vodi namestnik varuha.
