Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Minuli teden je vlada Roberta Goloba na seji v celoti podprla predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO), ki so ga v DZ vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Mojco Šetinc Pašek, Golob pa je dejal, da jim bo uspelo najpozneje do konca leta “razrešiti situacijo” na RTV SLO. Vendar pa je tudi povsem možno, da na uveljavitev novega zakona ne bodo čakali – sliši se namreč, da naj bi se pripravljal predčasni odpoklic 21 članov Programskega sveta RTV Slovenija.
Novinar Bojan Požar je na Twitterju objavil neuradno informacijo, in sicer da se pripravlja predčasni odpoklic 21 članov Programskega sveta RTV Slovenija; Pojasnil je, da pri tem sodelujejo odvetnik Dino Bauk, ministrica za kulturo iz stranke Levica Asta Vrečko, poslanki Gibanja Svoboda Mojca Pašek Šetinc in Tamara Vonta ter prof. Marko Milosavljević. “Mimogrede: tega v zgodovini samostojne Slovenije še bilo, vladna koalicija pa to želi speljati še pred poletnimi počitnicami Državnega zbora,” je še dodal urednik Požareporta.
Koalicija se gre kriminal
Nekatere člane programskega sveta smo povprašali, ali o tej nameri že kaj vedo, vendar pritrdilnega odgovora še nismo prejeli. “O zamenjavah v nadzornem svetu nič ni prebrati. Morda nismo dovolj pomembni iz vidika ohranjanja hegemonskega diskurza na RTV. Morda pa celo svobodnjaki vidijo, da nadzorni svet dobro dela, glede na 2 milijona presežka v prvem kvartalu 2022,” pa je komentiral predsednik nadzornega sveta dr. Borut Rončevič. Na kakšni pravni podlagi bi lahko izvedli tako bliskovit predčasen odpoklic članov programskega sveta, smo vprašali pravnega strokovnjaka, ki je mnenja, da bi se v tem primeru razrešitve programskih svetnikov po vsej verjetnosti lotili (zavestno) nezakonito.
Revolucionarji gredo nad pravni sistem
Član programskega sveta Vane Gošnik je za naš medij komentiral, da bodo imeli pobudniki odpoklica – v kolikor Požarjeva informacija drži – pri realizaciji neizmerno veliko težav. Svetniki so bili namreč izvoljeni na legalen način z večino glasov v Državnem zboru – in so s tem tudi pridobili pravico biti svetniki in noben zakon ne more za nazaj te pravice odvzeti. Na tem mestu je Gošnik spomnil tudi na juridikate ESČP-ja, ki govorijo o tem, da razen v izjemnih primerih, podeljenih funkcij ni mogoče retroaktivno odvzemati. Po Gošnikovem mnenju po torej prišlo do velikih zapletov, če ne prej, pa na Ustavnem sodišču, kjer bodo morali upoštevati juridikate ESČP-ja. “O tem kaj je zakonito in kaj ni, odloča sodišče,” se je Gošnik odzval na nekatere očitke, češ da so bili izvoljeni nezakonito in ob tem izpostavil absurdnost zahteve, da naj bi kandidati v svetih ustrezali razmerju zastopanih strank v državnem zboru. Kako je to sploh uresničljivo, če pa je glasovanje tajno? Skratka, videti je, da se gredo v Golobovi vladi neke vrste revolucionarno pravo, vendar pa kaj kmalu nato ugotovijo, da vsaka stvar tudi ni izvedljiva. Po vsej verjetnosti se bo enako zgodilo tudi tu.
Programski svetnik je še omenil, da je Slavko Splichal – ki je prav tako član sveta – svoje kolege na seji sveta pozval h kolektivnemu odstopu – karkoli naj bi že to pomenilo. Je pa tudi res, da bi bilo za Golobovo vlado še najbolj elegantna rešitev, če bi se programski svet RTV kar sam od sebe razrešil. Gošnik se je za konec še navezal na stavko in poudaril, da bi se sindikat že po svoji naravi moral boriti za boljše pogoje zaposlenih, za njihove plače – v primeru RTV-ja pa gre za jasno razviden politični aktivizem, saj v prvi vrsti zahtevajo menjavo vodstva in organov upravljanja. “Kakšno ima to vezo s sindikalnim bojem, meni ni jasno,” je poudaril Gošnik, ki je prepričan, da je tudi iz dotičnega primera evidentno, da globoka država sploh ni globoka, ampak je popolnoma na površju – kot je izpostavila že psihoanalitičarka dr. Nina Krajnik.
Vlada Roberta Goloba je sicer danes nadaljevala s svojim kadrovskim cunamijem tudi na ostalih področjih – domnevno zaradi slabega poslovanja so zamenjali člane svetov zavodov devetih bolnišnic. Vlada je na novo imenovala predstavnike ustanovitelja v Onkološkem inštitutu Ljubljana, v obeh UKC, v splošnih bolnišnicah Celje, Slovenj Gradec in Murska Sobota, pa tudi v Psihiatrični bolnišnici Begunje, kranjski porodnišnici ter v Kliniki Golnik. Z menjavo v svetih zavodov bodo najprej skušali stabilizirati stanje, nato pa zagotoviti pozitivno poslovanje ob koncu leta, poroča STA.