Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Izvedeli smo, da so v Evropskem parlamentu pripravili poglobljeno analizo o položaju demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Sloveniji. To je še posebej pomembno v luči izvažanja lažnih novic v tuje medije in uvažanja nazaj v Slovenijo ter iskanja možnosti, da bi zunanja politika, zlasti tista iz Bruslja, vplivala na politično dogajanje na domačem parketu z namenom rušenja aktualne vlade Janeza Janše, potem ko so klavrno propadli razni eksperimenti z nelegalnimi protesti, nezaupnicami, medijskim nagajanjem. Obenem je namen čimbolj otežiti bližajoče se predsedovanje Slovenije Svetu EU. Namen leve opozicije in lakajskih novinarjev ter medijskih hiš ni dobro Slovenije, marveč povrnitev moči in državnega proračunskega korita. Leva opozicija je namreč v abstinenčni krizi, obenem pa jo je strah, da bi uspehi aktualne vlade še bolj razgalili njeno nesposobnost, programsko revščino in propadlo strategijo slamnatih strank ter “svežih fac”. Poročilo je bilo dokončano 4. marca 2021, v njem pa je nekritično povzetih več izjav “nepristranskih” novinarjev, političnih aktivistov in organizacij: Blaža Zgage, Marka Milosavljevića, Grega Repovža in Društva novinarjev Slovenije (DNS), obenem pa se opaža pomanjkanje faktografskih navedb o lastniških deležih najvplivnejših osrednjih medijev in analize glede (ne)pristranskosti njihovega dnevnega poročanja. Na mestu bi bile tudi navedbe kakšnih novinarjev in organizacij, ki ne kažejo očividne leve ideološke profiliranosti. Poleg DNS bi za mnenje lahko povprašali še vsaj konkurenčno Združenje novinarjev in publicistov. Na mestu bi bila tudi vsebina odgovorov Vlade RS časniku Politico, kjer bi pisci “analize” lahko izvedeli, da je bil ravno premier Janša že ničkolikokrat izpostavljen grožnjam s smrtjo.
Poročilo se prav tako nekritično osredotoča na domnevno “orbanizacijo” manjšinskega dela slovenskega medijskega prostora in izpostavlja domnevne napade premierja na novinarje, medtem ko o fizičnih napadih na snemalce naše medijske hiše molči, hkrati pa poročilo ne pozabi “nepristranske” novinarje javne RTV, financirane iz državnega proračuna in zavezane k transparentnosti, kot je na primer Eugenija Carl, postaviti v vlogo žrtve raznih napadov. Omenjena je tudi afera Patria, ob čemer je zgolj navedeno, da je bil aktualni premier Janez Janša obsojen na dve leti zapora, nič pa o tem, da je bila sodba podana tik pred parlamentarnimi volitvami in pozneje razveljavljena kot krivična na Ustavnem sodišču. Obenem poročilo ponavlja že “tisočkrat” navedene tranzicijske laži, da je pod aktualno vlado močno ogrožena novinarska in medijska svoboda.
Poleg tega poročilo svoje kritične navedbe črpa tudi z “nepristranskega” portala “Necenzurirano”, ki je znan po svojih očitno pristranskih sodbah, lažeh in novinarskem aktivizmu, zaradi svoje sporne dejavnosti pa je bil deležen tudi sodne obravnave. Tudi njegovo sumljivo financiranje se povezuje z medijskim baronom Martinom Odlazkom, in sicer preko podjetja Kokos. Kljub pomanjkanju nepristranskosti poročila pa smo uspeli izluščiti nekaj njegovih zanimivih ugotovitev, ki odslikavajo dejansko stanje v naši državi. Nekaj več transparentnosti je izkazane v poročilu pri obravnavi slovenskega sodstva, ki je počasno in neefektivno, v nadaljevanju je znova naveden kup zavajanj glede primerov korupcije, kjer je izpostavljen primer Zdravka Počivalška in “trpljenje” slovenskih “žvižgačev”, vsekakor pa o IranGate in pranju milijarde evrov iranskega denarja ni ne duha ne sluha. Poročilo je kot žrtve prikazalo tudi številne nevladne organizacije, za katere je znano, da so pogosto same sebi namenjene ali celo podaljšane lovke tranzicijske levice. Gre za besedilo, ki si ne zasluži naziva “poglobljena analiza”.
Martin Odlazek, Primož Cirman, Vesna Vukovič in Tomaž Modic. (Foto: Montaža Demokracija, iStock, STA)
V poročilu je uvodoma navedeno, da je Slovenija parlamentarna demokracija in še nekaj drugih podrobnosti, ki se nanašajo na slovensko politično stvarnost, vključno s podatki o predsedniku republike in parlamentarnih strankah. Navedeni sta tudi vladi Marjana Šarca in aktualna Janševa vlada. Prav tako je še navedeno, da t. i. Koalicija KUL ni uspela zrušiti vlade s svojo nezaupnico. Omenjeno je tudi, da so odnosi med vlado in opozicijo zelo napeti. Opozicija obtožuje vlado slabega upravljanja s koronakrizo, avtoritarnosti in “orbanizacije”, kar naj bi po njenem prepričanju rezultiralo v slabitvi demokracije ter zmanjševalo neodvisnost inštitucij. Prav tako naj bi bili po mnenju opozicije v nevarnosti tako mediji kot tudi novinarji. Tranzicijska levica vladi očita tudi sramotenje države v Evropi in svetu ter postavljanja tako na stran nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa kot tudi madžarskega premierja Viktorja Orbana. Očitki opozicije pa so povezani tudi s spoštovanjem pravne države.
Desna politika opozarja, da so slovenski osrednji mediji levosučni
Poročilo še ugotavlja, da je tudi odnos vlade do medijev zelo napet, ob čemer je navedeno, da se je premier Janša v svojih tvitih večkrat neposredno obračal na medije in posamezne novinarje, kar naj bi po njihovih navedbah sprožalo tudi mednarodne kritike, celo s strani Evropske komisije. Je pa ob tem še navedeno, da je slovenski predsednik vlade Evropsko komisijo pozval k ustanovitvi komisije za ugotavljanje dejstev, da bi prišli do ugotovitev, kakšno je pri nas dejansko stanje demokracije, vladavina prava in kako je z neodvisnostjo sodišč ter pluralnostjo medijev. V nadaljevanju se poročilo najprej dotika občutljivega področja svobode izražanja, svobode medijev in pluralizma medijev. Kot je ugotovljeno, je svoboda izražanja in obveščanja, zagotovljena z Ustavo, medijski pluralizem pa je zaščiten s sektorsko zakonodajo kot tudi z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. V nadaljevanju pa je še mogoče prebrati, da se je Slovenija leta 2020 uvrstila na 32. mesto glede na Svetovni indeks svobode medijev.
Osrednji mediji so pretežno levosučni. (Foto: Matic Štojs Lomovšek)
Področje medijskega pluralizma v Sloveniji je navedeno za obdobje 2018-2019, čemur se bomo v nadaljevanju še posvetili. V sklopu nedavne študije, ki jo je naročila Evropska komisija, je bilo ugotovljeno, da je slovenski medijski trg opredeljen kot srednje reguliran, s srednjo stopnjo koncentracije. 20. maja 2020 je bilo v Sloveniji dejavnih preko 2000 javnih občil, med njimi 98 radijskih in 94 televizijskih kanalov. Kot poglavitni mediji so navedeni Delo, skupaj s tabloidnimi Slovenskimi novicami, Dnevnik in Večer, javna RTV, POP TV in Kanal A. Navedenih je tudi sedem javnih radijskih postaj po vsej državi ter večje število lokalnih in spletnih radijskih kanalov. Ob tem je v poročilu jasno navedeno, da je Slovenija edina država, katere ustava od države ne zahteva, “da ustvarja ali varuje medijsko raznolikost”. Navedeno je še, da osrednje medije desnosučni politiki zaznavajo kot “levičarske”, kamor se prišteva tudi Mladina, medtem ko manjše medije kot sta tednika Reporter in Demokracija, TV postaja Nova24TV in spletni strani Domovina ter Časnik, levosučni politiki smatrajo za desno usmerjene.
V Sloveniji lastniki radijskih postaj ne bi smeli posedovati tudi televizijskih: Media24 predstavlja kršitev zakona?
Kot je v poročilu še ugotovljeno, Zakon o medijih med drugim določa, da obstajajo določene omejitve, saj naj imetniki radijskih postaj ne bi smeli posedovati tudi televizijskih postaj in obratno. Lastnik radia ali televizijskega kanala prav tako ne sme nadzorovati več kot 20% delnic ali glasovalnih pravic v dnevnem časopisu in obratno. Vendar pa ne obstaja omejitev glede lastništva revij, radijskih in televizijskih kanalov. Zanimiva je tudi navedba, da telekomunikacijske družbe ne smejo biti lastnice radijskih ali televizijskih postaj. Prav tako naj bi država zagotavljala sredstva za medijsko raznolikost in pluralizem, zlasti preko ministrstva za kulturo ob podpori strokovne komisije, ki jo je imenoval minister. Evropska Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah 2018/1808, ki bi izboljšala preglednost medijskega lastništva, še ni bila vključena v nacionalno zakonodajo, vendar pa je julija 2020 Ministrstvo za Kulturo predlagalo spremembe vseh zakonov o medijih: Zakona o medijih, Zakona o Slovenski tiskovni agenciji in Zakon o Radiu in televiziji Slovenije. Kot je še navedeno se temu upirajo v opoziciji in nekaterih novinarskih krogih. Ministrstvo za kulturo naj bi tudi še predlagalo omejitev sklada za medijski pluralizem za 60 odstotkov.
SLS še naprej ostaja medijsko spregledan. Predsednik stranke Marjan Podobnik. (Foto: Polona Avanzo)
V poročilu se na podlagi različnih virov navaja tudi to, da v primeru medijev obstaja nevarnost političnega vplivanja. Tovrstni vplivi pa so lahko tako direktni kot tudi posredni. Monitoring medijskega pluralizma je za leto 2018-2019 ocenil, da je v Sloveniji obstajalo srednje tveganje za „Osnovno zaščito“ (41% – srednje tveganje), za „Socialno vključenost“ (65% – srednje tveganje), visoko tveganje za „pluralnost trga“ (67% – visoko tveganje) in „politično neodvisnost“ (69% – visoko tveganje). V radijskem sektorju je opažen intenziven proces koncentracije in prevzemov v zadnjih leti. Prav tako je bilo več kontroverznih prevzemov na področju tiskanih medijev. Ugotavlja se še, da bi bil potreben odločnejši nadzor ustreznih organov, saj so štirje največji lastniki skoraj v celoti nadzirajo slovenski trg avdiovizualnih in tiskanih medijev. Glede nadaljnje koncentracije lastništva medijev pa je še navedeno, da obstaja “pomanjkanje uradnih podatkov o tržnem deležu oglaševanja v spletnem okolju” ter „Neučinkovito oziroma pasivno (namerno?) obnašanje regulatornih organov. Prav tako neparlamentarne ali nove stranke nimajo dostopa do medijev. Obenem ni predpisov, ki bi zagotavljali preglednost spletnega političnega oglaševanja.
V slovenskem medijskem prostoru se opaža pomanjkanje pluralizma
Kot še navajajo “Neodvisnost in učinkovitost oblasti medijev znaša 48%”. Obstaja tudi pomanjkanje konflikta interesov med političnimi strankami in lastniki medijev kar pomeni negativen vpliv na medijski pluralizem. Politična neodvisnost medijev je ocenjena kot visoko tvegana. Zaznana je tudi visoka raven političnega vpliva na medijska podjetja na vseh ravneh: tisk, televizijske hiše in spletne medije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer so mediji v državi pogosto obravnavani kot politično pristranski. Navedeno je še, da so novinarji redko podvrženi fizičnemu nasilju, je pa pogostejše spletno nadlegovanje in grožnje. Težave s svobodo medijev se nadaljujejo navkljub pritiskom mednarodnih nevladnih organizacij, da bi prišlo do izboljšav. Navkljub številnim prošnjam, zakonodaja s področja pravice do popravka, pogosto ne omogoča, da kdorkoli se čuti prizadet ali užaljen zaradi časopisnega članka, ne doseže, da časopis objavi popravek, ki bi imel enak položaj kot izvirni članek. Obenem je še navedeno, da visoka koncentracija medijskega lastništva v Sloveniji slabi pluralizem in spodbuja samocenzuro.
Novinarka RTV Slovenija Eugenija Carl. (vir: vFokusu)
V poročilu je še navedeno, da je aktualni premier Janša pozval javno RTV k transparentnemu poročanju in prenehanju širjenja laži, saj jo vsi slovenski državljani plačujejo, da jih informira, ne pa zavaja javnost. Janša je še opozoril na potratno ravnanje javne hiše s finančnimi sredstvi, ki jih ta prejema iz državnega proračuna. Prav tako je opozoril na problematiko prevelikega števila zaposlenih na javni televiziji. V pogosto pristranskem Društvu novinarjev Slovenije (DNS) in na prav tako pristranski Javni RTV pa so se ob tem postavili v vlogo žrtve ter premierjevo dobrohotno kritiko glede svoje pristranskosti razumeli kot napad na neodvisnost medijskega poročanja. Prav tako se je oglasil levosučni generalni direktor Igor Kadunc, ki je upravičeno kritiko na račun te medijske hiše, dojel kot poskus njene politične uzurpacije s strani največje vladajoče stranke, čeprav ji je vodja koalicije zgolj nastavil ogledalo. Njegova čustvena reakcija pa je posledica tega, da javno RTV in na njej zaposlene novinarje dojema kot absolutne branitelje svobodnega in neodvisnega medijskega poročanja.
Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je sodelovanje na nezakonitih protestih zavil v celofan “informiranja družbe”
V poročilu pa je še navedeno, da je aktualni notranji minister Aleš Hojs opozoril na spodbujanje nezakonitih protestov v času koronakrize, z naklonjenim ter obsežnim poročanjem nekaterih medijev, kar je predstavljalo doprinos k slabšanju epidemiološke slike. S tem je opozoril na protivladni politični aktivizem, ki so mu nekateri mediji in njihovi novinarji povsem predani. Navedeno pa je tudi opravičevanje spornega početja nekaterih medijskih hiš, na primer Mladine oziroma odgovornega urednika Gregorja Repovža, da so mediji na tovrstnih dogodkih za to, da “informirajo družbo”. Prav tako pa je še navedeno, da je premier jasno opozoril na pristransko poročanje Javne RTV, ki ga usmerja skupina urednic z družinskimi in finančnimi povezavami s “stebri globoke države”. Janša pa je še opozoril, da so nekateri novinarji javnih medijev celo utišani s strani pristranskih urednic ter da slednje nosijo odgovornost za ustvarjanje atmosfere nestrpnosti in sovraštva.
Direktor UKOM-a Uroš Urbanija in direktor STA Bojan Veselinovič. (Foto: Nova24TV, STA)
Navedeno pa je tudi mnenje direktorja UKOM-a Uroša Urbanije, ki je slovenske državljane pozval k čuječnosti v obličju brezsramnih medijskih manipulacij, ki si jih radi privoščijo nekateri medijski delavci, z namenom načrtnega zavajanja ljudi. Poleg tega je Urbanija opozoril na očitno pristranskost sodnikov. Navedeno pa je tudi opažanje visokega državnega uradnika Boža Predaliča, ki je ugotovil, da je poročanja enega osrednjih in najvplivnejših medijev v Sloveniji – POP TV-ja, očitno pristransko, in da se ta medij poslužuje manipulacij. Poročilo prav tako navaja, da sta bili dve novinarki Javne RTV, tako predani političnemu aktivizmu, da sta 15. julija 2020 soorganizirali proteste s katerimi se je kršilo omejitve, ki so bile v veljavi zaradi epidemije koronavirusa, zaradi česar je bila zoper njiju vložena kazenska ovadba, kar je v luči hujskanja množic in posledično brezsramnega ogrožanja zdravja ter življenj, povsem razumljivo. Govora je o prav tako “nepristranskih” Mojci Pašek Šetinc in Miši Molk. Pašek Šetinčeva pa je policijsko proceduro spoznala za poskus ustrahovanja novinarjev.
Policija je na levičarskih huliganskih izgredih uporabila vodni top. (Foto: Nova24tv)
V poročilu je tudi navedena izjava Janše, v kateri je ta posredno izpostavil, da Slovenska tiskovna agencija dejansko ni to, kar bi morala biti. Premier je obenem še podal dejstvo, da je agencija glasnik lažnih novic. Oglasilo pa se je tudi 22 odgovornih urednikov, ki se kot kaže niso zmožni soočiti s svojo pristranskostjo, ampak so ob tem posredno zatrdili, da bodo pri svojem še naprej trdoglavo vztrajali, in da se ne nameravajo poboljšati. In kar je še posebej zavržno: izjavo so podpisali tudi odgovorni uredniki javne RTV, ki jo plačujemo vsi davkoplačevalci. Ob tem pa so sledili še podpisi odgovornih urednikov “nepristranskih” osrednjih medijev, kot so: Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice, Primorske novice, Svet24, STA, Reporterja, Mladine in Nedeljskega Dnevnika. Poročilo pa navaja tudi fizične napade na protestih na fotoreporterja Boruta Živuloviča in ustanovitelja programa Top News in Top TV – Vladimirja Voduška.
Veselinovič UKOM-u ne želi posredovati potrebne dokumentacije, ki jo je po zakonu dolžan
Poročilo obenem še navaja, da vlada podpira predlog direktorja UKOM-a Urbanije, da se preneha s financiranjem STA, obenem pa niti z besedico ne omeni dejstva, da direktor agencije Bojan Veselinovič, ki je znan po enormni plači ter izkoriščanju in ustrahovanju sodelavcev, UKOM-u ne želi posredovati dokumentacije, ki jo je po zakonu dolžan in na podlagi katere bi se določilo sorazmerno financiranje. Prav tako v poročilu ni navedeno, da je Veselinovič tiskovno agencijo in sodelavce, vzel za talce svojih interesov. Ne pozabijo pa omeniti še ene pristranske navedbe – da naj bi skušala vlada tiskovno agencijo finančno izčrpati. Agencija bo namreč finančna sredstva prejela nemudoma, ko bo izpolnila svoje obveznosti. V poročilu je prav tako navedeno, da skuša UKOM vplivati na poročanje o koronakrizi in da preprečuje visokim javnim zdravstvenim uradnikom ter ministrom dajanje izjav za medije. Posebej je še izpostavljena Janševa izjava, v kateri je opozoril, da javna RTV in POP TV s svojim poročanjem, pomagata krepiti epidemijo ter izjava v kateri je izpostavil, da se je Politicova novinarka Lili Bayer, pri svojem pisanju o medijih v Sloveniji, zanašala na ekstremno levičarska stališča neimenovanih virov, obenem pa zanemarila mnenja z imeni in integriteto. Pozabila je tudi vključiti vladne odgovore na vprašanja, ki jih je sama poslala.
Od leve proti desni: Jože Biščak, Lili Bayer in Vinko Vasle. (Slika: Twitter, arhiv Demokracije)
Nevladne organizacije, so pogosto prikrita oblika levega političnega aktivizma
Pojavlja se tudi pomanjkanje implementacije odločitev Ustavnega sodišča izpred desetih let ter prenizke plače sodnikov. Navedeno je, da so v obličju epidemije tako sodniki, kot tudi državni uradniki izgubili 30 odstotkov prihodkov. Sodišča naj bi trpela tudi zaradi zmanjšanja proračuna in odpovedi projektov. Pojavlja pa se tudi potreba po izboljšanju izvrševanja sodb. Kritike naj bi sodnikom namenjala tudi vlada. Poročilo vladi očita nekaj, kar je običajno delo vsake dosedanje vlade -kadrovanje, na primer na vrhu policije. Očita ji tudi spremembe na Statističnem uradu ter domnevno podrejanje civilne družbe, zlasti pa poskus ukinitve državnega financiranja nevladnikov, za katere je znano, da so pogosto sami sebi namen oziroma služijo kot podaljšana roka interesov tranzicijske levice. Poročilo pa spominja tudi na potrebno prenovo dotrajanih objektov na Metelkovi v Ljubljani in začasni izselitvi tamkaj nastanjenih nevladnih organizacij, za katere je znano, da ne plačujejo najemnin.
Metelkova. (Foto: STA)
V poročilu ni pozabljena niti izselitev začasnih uporabnikov iz Roga, ki naj bi bila po navedbah poročila nasilna, čeravno vemo, da je policija uporabila silo, ki je bila sorazmerna z nasiljem in provokacijami izgrednikov, ki so jo aktivisti in začasni uporabniki, med drugim zmerjali in obmetavali z različnimi predmeti. Prav tako ni niti z besedico omenjeno, da je občina kot pravnomočni lastnik, prostore naposled pridobila nazaj v posest, potem ko so bili dolga leta protipravno uzurpirani in jih bo lahko posledično obnovila v korist vseh meščanov. Pisce poročila so zmotile tudi vladne menjave direktorjev muzejev, podali pa so še pristranske in pričakovane vzporednice z “avtoritarnimi” oblastmi na Poljskem, Madžarskem in celo v Rusiji. Gre za očitke prav tiste levice, ki protivladne zaveznike išče na Zahodu, zlasti v Bruslju, obenem pa se nostalgično ozira proti Moskvi in Teheranu.
Ne duha ne sluha o pranju milijarde evrov iranskega denarja v NLB
V povezavi z “avtoritarnimi evropskimi voditelji” je govora o taktiki, s katero naj bi si oblast podredila civilno družbo in sfere izobraževanja. Poročilo v Sloveniji prav tako zaznava visoko tveganje za korupcijo. Po Indeksu transparentnosti je Slovenija sicer uvrščena na 11. mesto v EU in 35. mesto na svetu. Vlada je poudarila, da je Slovenija razvila nadaljnje ukrepe za preprečevanje korupcije in povečanje preglednosti javnih naročil. Indeks zaznavanja korupcije Slovenijo uvršča na 35. mesto od 180 držav. Od leta 2012 dalje je bil opažen počasen napredek pri protikorupcijskih reformah, ukrepi za uveljavitev obstoječih pravil pa so šibki. Omenja se tudi korupcijske preiskave, na primer v zvezi z ministrom Zdravkom Počivalškom in seveda je omenjeno, da naj bi “žvižgaču” v tem primeru grozila izguba službe, nikjer pa ni ne duha ne sluha o aferi Irangate ter pranju milijarde evrov iranskega denarja.
Pranje denarja v Novi ljubljanski banki se je izvajalo tudi v podružnici v Makedoniji. Foto: Nova24TV.
