Včeraj smo ob robu novice, da je celjski škof Stanislav Lipovšek dopolnil 75 let, s čimer se je tudi odpovedal vodenju celjske škofije, poročali o nekaterih namigih, da želi Vatikan zamenjati zagrebškega nadškofa kardinala Josipa Bozanića, kar so sicer v krogih Cerkve na Hrvaškem že zanikali. A očitno se kopja lomijo tudi v Sloveniji – potem ko je Kučanovi falangi pred petimi leti uspelo doseči prisilno upokojitev tedanjega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa, so se sedaj spravili na murskosoboškega škofa Petra Štumpfa.
Zakaj ravno na Štumpfa? Gre morda za poslednjega »politično nekorektnega« Mohikanca med slovenskimi škofi ordinariji. Kot je znano, se je pred dvema letoma in pol murskosoboški škof oglasil z izjavo o migrantski krizi, vendar nekoliko drugače kot si je zamislil papež Frančišek. Med drugim je opozoril, da je resnične begunce in umetno spodbujene migrante treba obravnavati različno. S tem si je nakopal veliko jezo režimskih medijev. Kot trdijo naši viri, so ga očitno trdo prijeli tudi ostali slovenski škofje, morda pa tudi kakšen pooblaščeni predstavnik Svetega sedeža, saj se o tej zadevi ni hotel več oglašati.
Tokrat pa naj bi na škofa, ki škofijo vodi od leta 2009, pritisnili drugače – zaradi kadrovskih zamenjav v nekaterih župnijah. Že v preteklosti so nastala težave zaradi menjave župnika v Sv. Juriju v Prekmurju, saj naj bi se menjavi uprli tudi nekateri farani. Tokrat pa naj bi se zapletlo v Beltincih, ki je sicer največja tudi po številu duhovnikov, ki tam delujejo – poleg župnika Alojzija Benkoviča tam delujejo še kaplan in kar štirje duhovni pomočniki, ki večinoma stanujejo v Domu Janka Škrabana. Ker naj bi škof poskušal zamenjati župnika, pa naj bi nastal kraval, ki odmeva tudi v časopisu Dnevnik, kjer se je škofa lotil nihče drug kot Dnevnikov pomurski dopisnik in nekdanji razvpiti novinar Dela Dejan Karba. Gre za tistega novinarja, ki je že pred leti sprožil veliko viharja zaradi pisanja o zadevi Patria, tudi o tem, da naj bi denar od Patrie pristal pri t. i. brezplačnikih (časopisih, ki so jih delili zastonj), pa o domnevni smrti enega od sinov Janeza Janše, pa o domnevni zlorabi Slovenske vojske na pikniku SDS v Bovcu, itd. V času, ko je bil še na Delu, je Karba najbolj »zaslovel« s člankom o domnevnem sinu kardinala Franca Rodeta.
Karba, sicer doma iz Ljutomera, je leta 2006 sicer diplomiral iz teologije, znano pa je, da ni prav v dobrih odnosih s škofom Štumpfom. Ko je namreč Karba januarja 2013 objavil v Delu članek o menda zelo skromnem praznovanju dvajsetletnice škofovskega posvečenja upokojenega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana, je mimogrede navrgel, da je škof Štumpf svojo peto obletnico škofovskega posvečenja praznoval precej razkošno, slavje naj bi vodil kar kardinal Rode osebno. No, tu si je Karba privoščil precej hud kiks, saj je šlo v resnici za praznovanje pete obletnice ustanovitve škofije in ne škofovskega posvečenja murskosoboškega škofa – ta je bil posvečen leta 2006, ko je postal pomožni škof v Mariboru, istega leta je bila sicer ustanovljena murskosoboška škofija, ki jo je prva tri leta vodil kasnejši mariborski nadškof Marjan Turnšek. Škof Štumpf je na omenjeni članek Dejana Karbe reagiral precej ostro: »Kot diplomirani teolog bi Karba moral vedeti vsaj to, da je praznovanje obletnice škofije nekaj povsem drugega kot obletnica posvečenja škofa. S podajanjem neresnic, me hoče Karba na vsak način prikazati kot potratnega škofa in s tem nadaljevati zmedo in zgražanje javnosti glede slovenskih škofov. Če se Karbova podtikanja in zavajanja glede življenja in dela škofov v Sloveniji ne bodo končala, bom kot njegov ordinarij izrekel nad njim interdikt. To bom storil javno, preko medijev. Da ne bo potem začudenja in pomilovanja, češ kako je Cerkev inkvizicijska. Ne dovolim, da bi nekdo na moj račun širil laži, delal razdor med škofi, škodoval duhovni podobi Cerkve na Slovenskem in s tem razburjal vernike!«
Ali bo morda škof Štumpf izrekel cerkveno kazen (interdikt oz. prepoved prejemanja zakramentov) tokrat, še ne vemo – a razlog za to obstaja. Članek v Dnevniku namreč že uvodoma namiguje, da je škofijo bodisi kleriški stan doslej zapustilo že dvanajst duhovnikov. Ob tem navaja mnenja anonimnih duhovnikov, češ da je škofija v resnici v precej slabem stanju, »krivda za to je na škofovi strani, zato bi bilo za vse najbolje, da se odpove službi škofa«. Po mnenju nekega drugega duhovnika pa naj bi bil škof Štumpf »samovoljen, zaletav, lahko bi rekel, da tudi maščevalen«. Očitajo mu (kdo že?) tudi nepotizem, saj naj bi na škofijskem ordinariatu zaposlil kar svojo sestro. Skratka, izredno hude obtožbe, na podlagi katerih Karba »sklepa«, da se večina duhovnikov dviga proti škofu (kar pomeni, da je samo vprašanje časa, kdaj ga bodo izgnali). Ob tem navaja, da bo Benkovič, ki ga je škof pred kratkim umaknil z župnije Beltinci, vložil tožbo proti škofu na cerkvenem sodišču.
Pomenljivo je, da je bil članek objavljen ravno v času, ko ima murskosoboški škofijski ordinariat kolektivni dopust, ki sicer traja do 6. avgusta, kar pomeni, da je v tem času zelo težko argumentirano odgovoriti na takšne obtožbe. Je šlo torej za načrtovano diverzantsko delovanje proti škofu, do katerega Karba goji velike zamere? No, po naših informacijah ne gre samo za osebne zamere, ampak tudi za delovanje stricev iz ozadja. Pravi razlog za rušenje škofa Štumpfa naj bi tičal v tem, da je škof precej neupogljiv in se ne pusti zastraševati neokomunističnim mafijskim botrom. Ker jim ni uspelo, da bi škofa disciplinirali po menda sporni izjavi o migrantih, so si sedaj izmislili novinarsko raco, da je sedaj že večina duhovnikov nezadovoljna s škofom. Povod za to gonjo naj bi bil v resnici ta, da je škof Štumpf začel vzporedne priprave na obeležitev 100-letnice priključitve Prekmurja matični domovini, ki bo avgusta naslednje leto. Glavni odbor, ki ga večinoma vodijo kadri po želji Milana Kučana, ki je sicer prav tako rojen v Prekmurju, je namreč dobesedno izbrisal in cenzuriral vse zasluge prekmurskih katoliških duhovnikov, po drugi strani pa želi predvsem častiti totalitarne simbole na ploščadi pred spomenikom, na katerem se nahaja emblem s podobo prvaka boljševizma Vladimirja Iljiča Lenina. In ne nazadnje, »Kučanov« odbor si je za ta povsem pristranski in ideološko sporen projekt zaželel štiristo tisoč evrov, ki ga morajo zagotoviti prekmurske občine, denar pa bo šel v žep kulturniških izbrancev iz Kučanovega kroga. Tudi zato se v Murski Soboti v zadnjem času pojavljajo šlampasti napisi, kot je »Vsi protiv Janše«.
Ker pa je murskosoboški škof očitno pokvaril igro in so tudi režiserji proslave spoznali, da jim nekdo nastavlja ogledalo, so krenili v ofenzivo, Karba pa je očitno ravno primeren kmet na šahovnici, ki opravlja umazana dela – narediti razdor med duhovniki in škofom. Kot pričakujejo naši viri, lahko v naslednjih mesecih pričakujemo še več medijskih pogromov nad ljudmi, ki so bili zaslužni za priključitev Prekmurja. A glavni cilj globoke države pa je »porezati špice« in narediti Cerkev za povsem »politično korektno« in pokorno interesom stricev. Tudi zato je nastal članek Dejana Karbe v Dnevniku…
