9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

OB MEJI BO VOJNA! Inšpektorat pravi, naj se s smetmi, ki jih za seboj puščajo migranti, ukvarjajo domačini sami. Domačini pravijo: Tudi prav, ampak zato bomo z vsemi sredstvi (vaške straže) branili nedotakljivost zasebne posesti!

Domačini v Beli krajini, še posebno v neposredni bližini južne meje, se vsakodnevno soočajo s skupinami migrantov, ki razumljivo predstavljajo določeno varnostno tveganje, saj nihče ne ve, kdo ti ljudje sploh so, od kod prihajajo in kakšni so njihovi nameni. A to še ni vse – Belokranjci se morajo povrhu ukvarjati tudi s smetmi, ki jih ilegalni migranti puščajo za seboj. Ta problem ni nov in domačini že nekaj časa opozarjajo nanj, a očitno njihova opozorila in pritožbe naletijo na gluha ušesa. Zato so začeli svoje ogorčenje objavljati na družabnih omrežjih, Nedavno je tako domačin Franc Mravinec iz Bele krajine na svojem profilu na Facebooku objavil primer onesnaženja, ki so ga za seboj pustili ilegalni migranti: »Pravkar sem se z družino vrnil s popoldanskega nedeljskega sprehoda v Novi Lipi, ki pa se je hitro spremenil v zaskrbljenega in negotovega. 200 m od vasi smo naleteli na migrantski prenočitveni kamp. Lepo vabljeni vsi, ki jim želijo dobrodošlico v SLO, da pridejo pospravit svinjarijo, ki so jo pustili za sabo«.

 

S problemom naj se ukvarjajo lokalci

V Demokraciji smo se odločil, da povprašamo kar pri »izvoru moči«, se pravi pri Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP), kako nameravajo postopati s problemi, kakršnega je izpostavil Franc Mravinec. K vprašanju smo pripeli tudi sliko, ki jo je posnel Mravinec.

Urad za stike z javnostjo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) je na naše vprašanje poslal naslednji odgovor:

»S problematiko odpadkov, katere naj bi za seboj puščali nelegalni migranti, doslej Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) ni bila seznanjena. Glede na priloženo fotografijo IRSOP ocenjuje, da gre za odpadke, ki imajo značaj komunalnih odpadkov, in bodo nadzor ter morebitne ukrepe na tem področju izvajale nadzorne službe lokalnih skupnosti, kjer se te težave pojavljajo.«

Črni Peter je pristal v rokah lastnikov zemljišč

Iz tega odgovora lahko izluščimo, da si je »vsemogočna država« umila roke nad problemom. Ne le da ni zmožna opraviti svojega osnovnega poslanstva, zavarovati meje države pred ilegalnimi migranti, ampak se tudi ne želi ukvarjati z posledicami, ki jih ilegalne migracije prinašajo, v tem primeru onesnaženja. Problem so prevalili na lastnike zemljišč, na katerih smetijo ilegalni migranti. Vsak lastnik zemljišča je namreč odgovoren za onesnaženje na svoji posesti. Še posebno v primeru, ko bi lahko onesnaženje povzročilo grožnjo za javno zdravje. V konkretnem primeru gre za smeti, med katerimi so ostanki oblačil in ostanki hrane. Takšna mešanica, ki se »pajca« v poletni vročini, je krasno gojišče bakterij in virusov, je gojišče, na katerem se lahko razmnožujejo podgane in druga golazen, ki prenaša bolezni, in seveda obstaja možnost, da se okužijo tudi divje živali, ki bi se pasle na takšnih ostankih. Lastnik bo torej dolžan sam odstraniti takšne smeti oziroma plačati nekomu, da jih odstrani namesto njega. Če tega ne bo naredil, tedaj nastopijo »nadzorne službe lokalnih skupnosti«, po domače inšpekcija, in smeti bodo odstranili lokalni komunalci – na stroške lastnika, ki ga bodo povrhu še mastno oglobili. Črnega Petra so tako tisti, ki imajo personal in finančna sredstva in mehanizacijo ter nasploh obstajajo prav zato, da skrbijo za varno in čisto okolje, porinili v roke lokalnih lastnikov zemljišč, ki imajo vsega prej naštetega zelo malo ali nič. In ki predvsem niso krivi, če »vsemogočna država« ni zmožna zaščiti svojih lastnih meja pred ilegalnimi migranti, ki potem puščajo za seboj smetišča.

Domačini naj delujejo preventivno

Kaj torej ostane lokalnemu prebivalstvu? Lahko pokorno trpi, lahko se sicer pritožuje, a v obeh primerih bodo imeli Črnega Petra še naprej v rokah. Lahko pa se samoorganizirajo kot lokalna samozaščita in preprečijo ilegalcem, da taborijo na njihovih posestih. Navsezadnje jim iz »centrov moči« sporočajo, naj se sami znajdejo, torej naj ukrepajo preventivno. Navsezadnje nas tudi državni organi vseskozi gnjavijo s preventivnimi akcijami in nas prepričujejo, da je to »prava pot«. Domačini naj torej ustanovijo vaške straže in zaščitijo svojo posest. Z namenom ohranjanja čistega okolja in izvajanja preventivnih ukrepov za preprečevanje morebitnega izbruha bolezni. »Vsemogočna država« se bo sicer razkričala, da so si uzurpirali pravice, ki jim ne pripadajo, ampak v tej državi je to edini način, da se centralizirana birokracija zgane. In opravi tisto, kar je njena dolžnost in za kar je navsezadnje tudi (dobro) plačana.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine