Piše: Ž. K. (nova24tv.si)
Vladna farsa s povišanjem izdatkov za obrambo je dobila novo poglavje z izjavo ministrice za zunanje zadeve. Tudi Tanja Fajon namreč meni, da se Golob v Haagu ni zavezal ničemur, čeprav je glasoval za deklaracijo, v kateri se članice zveze Nato zavezujejo, da bodo dvignile izdatkov za obrambo na 5 odstotkov BDP.
“Predsednik vlade je novinarjem in v dvorani na zasedanju danes jasno povedal, da je edini zavezujoč dokument resolucija iz državnega zbora. Torej trije odstotki BDP za obrambo do 2030. Vse ostalo bo sledilo po pregledu leta 2029. Spreminjata se geopolitika, tehnologija. O vseh spremembah odstotkov od tega, kar imamo sprejeto v državnem zboru, bosta morala odločati vlada in parlament,” je zunanja ministrica komentirala za Info360.
Golob je po zadnjem vrhu zavezništva v Haagu podal podobno izjavo: “Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo (…) je zaveza, da bomo v letošnjem letu za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene,” je po vrhu Nata v Haagu povedal premier Robert Golob.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je tako samo potrdila, da je predsednik vlade na zadnjem vrhu Nata podprl deklaracijo, ki vključuje zavezo po povišanju izdatkov na 5 odstotkov nacionalnih bruto domačih proizvodov – s figo v žepu. Da je – preprosto povedano – zavestno zavajal zaveznike.
Seveda je samoumevno, da se izdatki za obrambo določajo na državni ravni v okviru proračunskih dokumentov, ki so pravno zavezujoči. Deklaracije, sprejete na mednarodni in državni ravni, namreč niso pravni dokumenti in posledično nimajo pravne moči, kot jo imajo državni zakoni ali mednarodne pogodbe. Deklaracije in resolucije, sprejete na mednarodni ali državni ravni, so politični dokumenti, ki testirajo politično kredibilnost njenih podpisnikov. Ko predsednik vlade trdi, da Slovenijo zavezuje zgolj resolucija državnega zbora, zavaja iz neznanja ali pa zavestno ne govori resnice. Pravnoformalno ga k povišanju izdatkov za obrambo ne zavezuje nobena od sprejetih resolucij.
Vse to pa seveda še ne pomeni, da nespoštovanje mednarodnih deklaracij ne more imeti enakih ali še hujših posledic kot nespoštovanje mednarodnih pogodb. Pred dnevi sprejeta deklaracija Nata je ključni dokument, ki utrjuje stabilnost in obstojnost Severnoatlantskega zavezništva. Predsednik ZDA Donald Trump je v preteklem obdobju jasno povedal, da je ameriška zavezanost Natu in potencialna aktivacija 5. člena Severnoatlantske pogodbe neposredno pogojena z izpolnjevanjem zavez članic Nata. Te so se namreč že leta 2006 zavezale, da dvignejo izdatke za obrambo na 2 odstotka BDP, a se te obljube večina držav ni držala. Drastično nizki izdatki za obrambo v zadnjih desetletjih so vodili v hudo degradacijo večine evropskih vojsk in posledično v današnje stanje, ko je evropska varnost skoraj povsem odvisna od ameriške prisotnosti na kontinentu.
Goljufanje zaveznikov
Tako ni povsem gotovo, da bo Slovenija dosegla povišanje izdatkov na 3 odstotke BDP, skladno z domačo resolucijo, ki je bila v državnem zboru sprejeta 12. junija. Koalicijska stranka Levica je že pred sprejemom resolucije napovedala goljufanje zaveznikov v obliki računovodske kreativnosti. Tej ideji so nato sledile ostale koalicijske stranke, ki so napovedale, da bodo 3 odstotke BDP za obrambo dosegle tako, da bodo reklasificirale nekatere splošne investicije v obrambne. Tako se bo le del napovedanih višjih izdatkov za obrambo prelil v novo opremo za Slovensko vojsko.
Slovenska vojska pa ima poleg tehnične podhranjenosti še dodaten problem. Kot je na novinarski konferenci Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve povedal Janez Janša, ima Slovenija trenutno le okrog 6 tisoč profesionalnih vojakov in tisoč rezervistov. Vladno zavezo h kadrovski popolnitvi je označil kot nekredibilno. Vlada namreč ni predstavila načrta, kako povečati število pripadnikov Slovenske vojske.
