Piše: Keith Miles
V času hladne vojne se je Zahod dobro zavedal infiltracije komunistov v politične stranke in sindikate. Velikokrat jih je financirala Sovjetska zveza. Boj proti temu je tvorila stroga zavezanost resnici ter takojšnje popravljanje laži in dezinformacij, ki so krožile okoli. Ustanovljene so bile organizacije, kot sta Radio Svobodna Evropa in Radio Svoboda, Sovjetska zveza pa je seveda skušala prekinjati njihovo oddajanje. Komunisti so prav tako skušali preprečevati prihod določenih časopisov in knjig v njihove države, da bi bili oni edini vir informacij za državljane. Seveda je šlo v veliki meri za propagando in lažne informacije.
Žal je po koncu hladne vojne demokratični Zahod nehal vzdrževati pretok iskrenih informacij in resnice. Mislili so, da je vojna dobljena in da bo vse lepo in prav. V številnih nekdanjih komunističnih državah ni bilo popolnega razkritja grozot, terorja in zločinov komunizma. Tega je primanjkovalo tudi v zgodovinskih učnih programih. Določeni »dinozavri«, ki so preživeli demokratično preobrazbo, hočejo še vedno nadzirati svobodo govora.
Prav tako žal Zahod ni sprevidel, da bodo novi avtoritarni režimi nadaljevali z »igro« lažnih informacij in da se bodo pri tem posluževali novih medijev in infiltracije v ustanove. Seveda so ti anti-demokrati postali bolj prefinjeni v svojih operacijah. Režimi, kakršen je v Severni Koreji, so nadaljevali s strategijo, ki nikogar ne prepriča. Vendar pa so bili drugi režimi, npr. Kitajska, uspešnejši ne le na področju medijev, temveč tudi z infiltracijo v zahodno akademsko sfero, ki jim daje sredstva in podporo pri raziskovanju. Ne pozabimo tudi na Kubo in Venezuelo, ki burita domišljijo levičarjev kljub katastrofalnim ekonomskih in demokratskim evidencam.
V primeru islamskih ekstremistov smo priča istemu pristopu infiltracije, hkrati pa uporabljajo muslimanske državljane zahodnih držav, da bi se infiltrirali v pomembne organizacije in jih na prefinjene načine usmerjali k ekstremizmu. Bilo je že izpostavljeno, kako je v večini liberalnih in demokratičnih držav zdajšnja vojna v Gazi razkrila nekatere od teh ljudi. Razkrila pa je tudi tiste, ki bi jim v času hladne vojne rekli »koristni idioti«. Šlo je za naivne zaveznike komunizma, ki so obsegali širok spekter.
Na Wikipediji lahko beremo, da je »koristen idiot oseba, ki zagovarja neki cilj, ki je sam po sebi slab in prihaja iz zahrbtnega in neusmiljenega vira, ne da bi popolnoma razumela namene tega cilja, in jo na ciničen način izkoriščajo voditelji cilja«.
Danes imamo tako nenavadno koalicijo novih koristnih idiotov in ekstremnih levičarskih organizacij, ki skupaj z LGBT in skupinami za ženske pravice zagovarjajo teroristične politične pozicije, čeprav bi jih v Iranu ali v Gazi preganjali. Prav tako bi bilo logično, da tisti, ki zagovarjajo rasno kritično teorijo, podpirajo Izrael, ki je resnična multietnična družba z zadovoljno 20-odstotno muslimansko manjšino in judovsko večino, ki je deloma avtohtona, deloma pa iz nezahodnih belih držav. Zanimivo je tudi, da demonstracije v zahodnih državah, ki so velikokrat uperjene proti vladni politiki, ne bi bile dovoljene v mnogih bližnjevzhodnih državah. Ekstremistom je uspelo prisiliti celo bolj iskrene liberalne elemente v njihovem delu družbe, da so tiho in ne dvignejo glasu iz strahu pred maščevanjem ali izobčenjem.
Uporaba novih medijev obremenjuje svet z instantnimi »novicami«, ki so velikokrat le propaganda, katere namen je širiti določena politična stališča. Primer tega je bilo hitro širjenje lažnih novic, da je Izrael bombardiral bolnišnico in pobil veliko število nedolžnih ljudi. Kasneje je prišla na dan resnica, da je slabo narejen izstrelek Hamasa povzročil smrti, vendar pa je bilo neverjetno, da je imel Hamas v le nekaj minutah točno število 471 mrtvih. Prav ta neverjetno točna številka bi morala dati svetu vedeti, da gre za propagando.
Upajmo, da se, kot pravijo, »stvari obračajo« in da bo Zahod postal bolj realističen in bo znova zagnal programe, ki so v času hladne vojne skrbeli za širjenje resnice v svetu, ter bo hkrati preprečil infiltracije v demokratične ustanove.
