-1.5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel: Leta 2007 sta bila v dejansko zlorabljanje zaupnosti depešnega sistema MZZ vključena Nataša Pirc Musar in Samuel Žbogar

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24TV.si)

“Zamenjava kariernega diplomata Toneta Kajzerja s politično izbranko Marto Kos ni dobra rešitev za ugled oziroma status slovenske diplomacije,” je ocenil nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je bil po izkušnjah na mestu zunanjega ministra tudi sam veleposlanik v Washingtonu. “Želel bi si, da bi Slovenija v ZDA pošiljala ugledne osebnosti z izkušnjami pri vodenju zunanje politike,” je še poudaril Rupel, ki je glede domnevnega zlorabljanja zaupnosti depešnega sistema MZZ spomnil, da sta bila leta 2007 v dejansko zlorabljanje zaupnosti depešnega sistema MZZ vključena Nataša Pirc Musar in Samuel Žbogar.

Včeraj smo poročali, da je bil veleposlanik Slovenije v ZDA Tone Kajzer na zagovoru pri generalni sekretarki ministrstva za zunanje zadeve Renati Cvelbar Bek, v Delu so zapisali, da naj bi po njihovih informacijah Kajzer zlorabil zaupnost depešnega sistema ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) z namenom politične diskreditacije glavne tekmice kandidata SDS Anžeta Logarja na oktobrskih predsedniških volitvah Nataše Pirc Musar. “Nikakor ne drži, da se na veleposlanika RS v ZDA izvajajo kakršni koli pritiski, da bi predčasno odstopil pred koncem svojega mandata. Drugih navedb medijev v ministrstvu za zunanje zadeve ne komentiramo,” pa so odgovorili z zunanjega ministrstva, ki ga vodi Tanja Fajon, in po besedah Siola očitno želeli prikriti, da je bil veleposlanik poklican na pogovor. Ob tem se pojavljajo tudi ugibanja, ali so mesto veleposlanice obljubili Marti Kos, ki je včeraj nenadoma odstopila tudi z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda.

“Zamenjava kariernega diplomata Toneta Kajzerja s politično izbranko Marto Kos ni dobra rešitev za ugled oziroma status slovenske diplomacije,” je ocenil nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je bil po izkušnjah na mestu zunanjega ministra tudi sam veleposlanik v Washingtonu. Glede domnevnega zlorabljanja zaupnosti depešnega sistema MZZ pa je zapisal naslednje: “Leta 2007 sta bili v dejansko zlorabljanje zaupnosti depešnega sistema MZZ vključeni dve osebi, ki sta – kakšno naključje – povezani z najnovejšim primerom “zlorabljanja zaupnosti …“: Nataša Pirc Musar (kandidatka za predsednico RS) in Samuel Žbogar (državni sekretar na MZZ).”

Ministrstvo za zunanje zadeve sedaj sodeluje pri promociji predsedniške kandidatke
Rupel je pojasnil, da je bil tedanji veleposlanik v ZDA Žbogar podpisnik t. i. washingtonske depeše, ki je bila zlorabljena na ta način, da sta jo na predvečer slovenskega predsedovanja EU in v metežu razprav o priznanju Kosovega objavila srbski in slovenski tisk. Posledica je bila katastrofalna: razjarjena množica je razdejala slovensko veleposlaništvo v Beogradu. Generalni sekretar MZZ in Rupel sta želela stvari priti do dna, vendar jima je to preprečila tedanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. “Še več, zaradi svojega “slabega namena” (da raziščemo, kdo je zlorabil depešni sistem) sva bila generalni sekretar MZZ in jaz – s strani gospe Musarjeve – kaznovana z globo 1.660 evrov. Gospe Musarjevi sem moral globo plačati iz svojega žepa,” je zatrdil Rupel.

Profesor za mednarodne odnose in diplomacijo ter nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel (Foto: STA)

Najnovejši zaplet z depešnim sistemom MZZ ima po Ruplovih besedah še eno pomembno značilnost. Predsedniška kandidatka je tako rekoč vpregla v svojo volilno kampanjo tudi aktualno vlado in njena ministrstva. Namesto, da bi ta ministrstva, tudi MZZ, odrekla pomoč (=privilegij) eni sami kandidatki, sta tej kandidatki ustregla, kar je gotovo velik problem. Edina “face saving” operacija bi bila, če bi vlada oz. ministrstva objavili imena in naslove vseh kandidatov/kandidatk. Tega problema problematična zamenjava v Washingtonu ne bo rešila. “Kot sem že večkrat napisal, imam moralno pravico protestirati zoper politizacijo diplomacije, saj me je, kot je znano, leta 2008, kljub podpori prejšnje in nove vlade in kljub “agremanu” Avstrije – pri nastopu službe na Dunaju onemogočil nekdanji predsednik Danilo Türk. Aktualni predsednik Borut Pahor, kot je tudi znano, ni želel ravnati po modelu apartheida,” je še zapisal Rupel.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine