Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Politični tednik Mladina ta teden nadaljuje gonjo proti ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču, ki je med manjšino na ustavnem sodišču, ki v sporih ne podpira ravnanja vladne koalicije, ki je izvedla čistke v medijih, in tudi ne obsoja Janeza Janše, ker se je ta odzval na propagando delo Mojce Pašek Šetinc in Evgenije Carl na TVS za diskreditiranje SDS s podtikanje povezav s fašizmom v preteklosti. Pri obračunih z notranjimi sovražniki je metodo takšnega podtikanja Udba uporabljala že v prejšnjem sistemu. K odstopu je ustavnega sodnika prejšnji teden pozvala celo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Naslovnica, na kateri vladna Mladina postavlja vprašanje, ali bo Jaklič ostal ustavni sodnik, da bi ga še dodatno diskreditirali, zamolčijo pa, da ga pred takšnimi poskusi kaznovanj za sodniško delo varuje ustava, je takšna:
Mladina bi Jakliča odstavila, ker je po njihovi politični oceni kršil več zakonov. Odgovor, da to ne bo mogoče, pa je zapisan v 164. členu ustave, ki ustavne sodnike varuje pred tem, da bi jih vladajoči in njihovi mediji lahko odstavljali za to, ker so na sodišču vztrajali, da so kršitev ustave obsežne političnim čistke v medijih in sicer nasprotovali zlorabam medijev za politično propagando vladajočih.
Ustava določa, da Mladina in vladajoče stranke ne morejo odstaviti ustavnega sodnika, na tak način:
Jakliču iz vladnih strank celo predsednica Urška Klakočar Zupančič očita, da je v preteklosti dodatno delal preko s.p., za kar pa iz državnih univerz in podobnih ustanov, to pokaže Erar, ni dobil nič denarja. S.p. je že pred začetkom gonje ukinil. Iz ustavnega sodišča so prejšnji teden pojasnili, da Jakličevo delo ni bilo kršitev zakona o ustavnem sodišču in da Jakliču po zakonu za to tudi ni bilo treba dobiti dovoljenja zanj. Zakon o ustavnem sodišču tega ne določa.
So pa iz državnih fakultet in celo iz zasebnih političnih zavodov (Mirovni inštitut) dobili plačila drugi ustavni sodniki in tudi številni politični funkcionarji, kjer so pa vsote in točni plačniki javnosti prikriti, ker njihovo dodatno delo velja za zasebni posel, ki je varovan z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Dodatno dela tudi Urška Klakočar Zupančič. Dovoljenje je dobila, da lahko promovira svojo knjigo, ki ni znanstvena ali kaj takega.
Takšen je sklep mandatno volilne komisije o tem: “Mandatno-volilna komisija se je v skladu s 13. členom Zakona o poslancih seznanila z obvestilom poslanke mag. Urške Klakočar Zupančič z dne 7. 3. 2023, da bo do petine polnega delovnega časa, potrebnega oziroma določenega za redno opravljanje dejavnosti, opravljala zahtevnejše strokovno delo, in sicer v okviru predstavljanja svojega avtorskega dela (zgodovinskega romana) ter podajanja pravnozgodovinskega ozadja ter se z opravljanjem dejavnosti strinja.”
Novinarka Siol.net Ksenija Mlinar je s prošnjami od štirih ustavnih sodnikov pridobila podatke o tem, koliko so zaslužili z dodatnim delom ob sodniškem. Dodatno jih dela osem od devetih. Številke so razkrili na različen način. Neža Kogovšek Šalamon trdi, da je lani dobila 7.827 evra neto, od tega 7.313 evra za dopolnilno znanstveno-raziskovalno delo, ki predstavlja 20 odstotkov zaposlitve na Mirovnem inštitutu, 309 evrov neto od Uradnega lista, 58 evrov neto od Fakultete za varnostne vede in 146 evrov neto od Fakultete za upravo v Ljubljani. Neto številke so neobičajne, praviloma morajo funkcionarji razkriti bruto zneske zaslužkov. So pa neto krepko nižji zaradi visokih davkov v državi. Špelca Mežnar je navedla, je od 1. januarja 2023 do 1. januarja 2024 iz Slovenije okoli 300 evrov prejela od Lexpera d. o. o., okoli 160 evrov od podjetja TaxFinLex za predavanje na konferenci Plače v javnem sektorju, ki ga je izvedla oktobra 2023, okoli 800 evrov za predavanja za predmet Pravni vidiki zdravstvenega in socialnega varstva pri Fakulteti za zdravstvene vede v Celju, še okoli 360 evrov neto pa mesečno prejema od Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije v Celju. Rok Čeferin je pojasnil, da je od Fakultete za družbene vede v letu 2023/2004 skupno prejel 1585,00 evra bruto. Navedel je jasen bruto podatek, kar je korektno. Rajko Knez pa je zapisal, da na mariborski pravni fakulteti mesečno dobil po 530 evrov, pa še nekaj dodatnih honorarjev v manjših zneskih.
Dejansko so možnosti korupcije velike pri takšnem delu predvsem, ko gre za vladajoče politike (poslance in ministre), saj dodatna plačana dela v državnih ustanovah opravljajo funkcionarji, ki imajo vpliv na delovanje države in lahko koristijo institucijam, ki jih dodatno plačujejo, denar pa dobijo iz državnega proračuna.
