Piše: Vida Kocjan, Janja Strah
Kandidatka Milana Kučana in Danila Türka, pomembnih akterjev vzporednega mehanizma globoke države, kakor je v svoji knjigi razkril avtor Rado Pezdir, za predsednico države je Nataša Pirc Musar. Pri kandidaturi jo podpira 14 posameznikov, prav vsi pa pripadajo levemu političnemu polu.
Pirc Musarjeva je pravnica. Kariero je začela v novinarskih in voditeljskih vrstah. Leta 2001 se je kot vodja službe za korporativno komuniciranje zaposlila v družbi Aktiva Group v lasti tranzicijskega tajkuna oziroma pidovskega tajkuna Darka Horvata, ki je obogatel z lastninskimi certifikati. Horvatov sodelavec je bil tudi Natašin partner in mož Aleš Musar. Horvata v svoji knjigi z naslovom Vzporedni mehanizem globoke države omenja Rado Pezdir, ki navaja, da je Horvat leta 2003 prek svojega nizozemskega podjetja Aktiva Holdings postal solastnik izraelskega holdinga IDB Holding Corporation. Povezan je bil tako z globoko državo, Milanom Kučanom in Izraelom. Pričevanja in dokumenti so srhljivi.
Pomenljiva pot
Pirc Musarjeva je kariero nadaljevala na Vrhovnem sodišču RS, kjer je bila direktorica Centra za izobraževanje in informiranje. Julija 2004 jo je državni zbor na predlog predsednika države Janeza Drnovška izvolil za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja. Ustanovo Informacijski pooblaščenec RS je začela voditi 31. decembra 2005. Na predlog Danila Türka jo je državni zbor maja 2009 znova izvolil za informacijsko pooblaščenko, mandat je končala julija 2014. Že aprila 2014 se je potegovala za direktorsko mesto na RTV Slovenija, a ni bila izbrana. Nato je oktobra 2014 ustanovila pravno pisarno. V vsem tem obdobju je obogatela.
Dača ni naključje
Pirc Musarjeva je novico o svoji kandidaturi sporočila kar iz podeželske vile, edine ruske dače v Sloveniji, ki jo je okoli leta 1890 zgradila priseljena ruska družina. Od leta 2016 je v solastništvu zakonskega para Pirc Musar. Aleš Musar velja za enega od tajkunov in najpremožnejših Slovencev. Pogosto posluje prek podjetij s sedežem v davčnih oazah v Evropi in drugje po svetu.
Vila je bila del stečajne mase podjetja GEC.IN Sončne elektrarne, Musar pa je njen lastnik formalno postal prek podjetja Aurud, ki ga je ustanovil nekaj tednov pred tem, obvladoval pa prek nemškega podjetja Aulon Gmbh.
Ljubi slavo in denar
Aprila leta 2014 je bila Pirc Musarjeva izbrana za generalno direktorico RTV Slovenija in mesec kasneje odstavljena. Zato je zoper nacionalno televizijo vložila tožbo. Od RTV je pričakovala 215.125,76 evra odškodnine iz naslova izgubljenih plač in duševnih bolečin. Tri leta pozneje, novembra 2017, pa sta Pirc Musarjeva in generalni direktor nacionalne televizije Igor Kadunc sklenila sodno poravnavo. Z RTV so sporočili, da bo RTV Slovenija Nataši Pirc Musar izplačala 70 tisoč evrov odškodnine. Sodna poravnava v sporu je sicer legitimno dejanje, vseeno pa so v tovrstnih nejasnih primerih verodostojnejše sodne odločitve. Zakaj se je Kadunc odločil za poravnavo in izplačilo 70.000 evrov, ni povsem razumljivo.
Premoženje brez dohodninske odločbe
Nataša Pirc Musar je na svoji spletni strani razkrila svoje premoženje, med katerim je tudi Ruska dača. Svoje premoženje je ocenila na dobrega pol milijona evrov. Pri ocenah nepremičnin ni upoštevala tržne vrednosti, pač pa podatke Geodetske uprave RS, kjer so cenitve bistveno nižje, pogosto precej drugačne od realne vrednosti. Pri objavi premoženjskega stanja Pirc Musarjeve pogrešamo tudi objavo dohodninskih odločb. Kako je Pirc Musarjeva, ki je kariero gradila kot novinarka, nadaljevala kot informacijska pooblaščenka in končala kot pravnica v lastni odvetniški družbi, prišla do tolikšnega premoženja, ni pojasnjeno.
Finančne naložbe, nepremičnine, vozila
Na banki ima Pirc Musarjeva 30 tisoč evrov gotovine, približno 13 tisoč evrov ima v delnicah Krke. V lasti ima tudi za skoraj četrt milijona evrov finančnih naložb, ki niso podrobneje predstavljene. Vrednost nepremičnin je ocenila na 110 tisoč evrov, pri tem je 75-odstotna lastnica družinske hiše v Radomljah.
Pirca Musarjeva je solastnica dveh podjetij, solastniške deleže je ocenila na 176.500 evrov. Ima skoraj 50 odstotkov podjetja Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle, kar je ocenjeno na 63 tisoč evrov. V lasti ima tudi 14,6 odstotka Ruske dače, d. o. o., kar naj bi bilo vredno 113.500 evrov.
Pirc Musarjeva je v javnosti že nekaj let znana kot zaprisežena motoristka. V svoji garaži ima kawasaki vulcan S z letnico 2022, ki naj bi bil vreden deset tisoč evrov. Vozi tudi avtomobil znamke Mercedes E 220 karavan, vendar ta ni v njeni lasti, temveč ga le najema.
Mož milijonar in afere
Svoje premoženje je razkril tudi njen mož Aleš Musar, ki vodi volilni štab svoje žene. Svoje premoženje je ocenil na več milijonov evrov. Ima ga v nemškem podjetju Aulon GmbH (vrednost deleža Musar ocenjuje na dobra dva milijona evrov) in v podjetju Auratus, d .o. o. (vrednost deleža ocenjuje na 422 tisoč evrov).
Musar se je v preteklosti znašel tudi v kakšni od afer. Finance so npr. leta 2013 poročale, da je »Aleš Musar (oziroma družbe, ki jih lastniško ali upravljavsko kontrolira) izpeljal podoben posel z delnicami S-Reala, kot ga je Bine Kordež z deležem podjetja HTC Dva, in s tem družbo oškodoval za 1,2 milijona evrov«. Pirc Musarjeva je hitela pojasnjevati, da je njen soprog obogatel še pred njuno zvezo, a se je njena trditev hitro izkazala za netočno.
Posli njenega moža
Leta 2016 so mediji poročali, da so ostanke podjetja oziroma razkosano podjetje SCT Strojegradnje, tovarna gradbenih strojev, trije poslovneži, ki so sprva delovali v skupini Aktiva pidovskega barona Darka Horvata, med njimi Aleš Musar, prenesli na nemški nabiralnik. Podjetje SCT Strojegradnje, ki je na svojem vrhuncu zaposlovalo okrog dvesto ljudi, pa je bilo po poldrugem desetletju uničeno. Šlo je za zgodbo o uspehu, ki jo je pokopala tranzicija. Poleg Musarja sta bila v skupini še Rok Habinc in Marko Konič.
Podjetje je bilo do leta 1997 del poslovnega sistema SCT. Ob privatizaciji je prešlo v roke Horvatove Aktive, ki ga je leta 2003 kot del delitvene bilance prodala trem nekdanjim uslužbencem: Musarju, Habincu in Koniču. Ti so nato iz družbe izplačali (nekdanje) zaposlene, ki so imeli v lasti 43 odstotkov delnic, podjetje so dobili v celoti in ga preimenovali v Strenia. V proizvodnih prostorih v Mostah je delalo več kot 140 ljudi, trgovali so na nekaterih največjih evropskih trgih, na letni ravni pa so ustvarili več kot 14 milijonov evrov prihodkov od prodaje.
Zemljišče v roke trojice, delavci na cesto
A trojico poslovnežev (Musarja, Habinca in Koniča), ki je Strenio (pred tem SCT Strojegradnje) sprva obvladovala prek podjetja S. T. Hammer, ustanovljenega s tremi britanskimi funti vplačanih delnic na britanskih Kanalskih otokih, je precej bolj zanimalo nekaj drugega: lokacija, na kateri je stala ljubljanska družba.
Šlo je za 36 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče na Kavčičevi ulici v Mostah. Na njem so načrtovali več deset milijonov evrov vredno prestižno stanovanjsko sosesko K 66. »Ta je del projekta Partnerstvo Šmartinska, največjega urbanističnega projekta v državi, ki obsega 228 hektarov veliko območje, po izbruhu gospodarske krize pa je povsem zastal,« so leta 2016 zapisali na portalu Siol.net.
Leta 2009 so Musar, Habinc in Konič Strenio zaradi upadanja naročil v gradbeništvu poslali v likvidacijo. Delo je izgubilo 127 ljudi. Manjši del so jih prezaposlili v hčerinskem podjetju Strenia IND, ki je nadaljevalo delo.
Posel stoletja za Musarja in prijatelje
Leta 2012 je Strenia IND prešla v last AG, krovnega finančnega holdinga v imperiju trojice Musar-Habinc-Konič. Njena zemljišča so do leta 2014 postopoma prenesli na druga svoja podjetja. Strenia tako po javno dostopnih podatkih ni bila več njihova lastnica. Vrednost teh zemljišč je direktor ABC Nepremičnin Andrej Kuplenk pred krizo ocenil na med 14 in 22 milijonov evrov. Musar, Habinc in Konič pa so pred leti za Strenio po dostopnih podatkih plačali nekaj več kot dva milijona evrov.
Leta 2016 so nato Musar, Habinc in Konič izpeljali še svoj zadnji manever. AG je Strenio IND s 40 zaposlenimi po neznani ceni prodal – in to ne kakšnemu strateškemu partnerju iz gradbene panoge, ampak neznanemu podjetju Rhodium iz Nemčije. Njegov lastnik je bil Habinc, dolgoletni direktor Strenie IND.
V davčno oazo 900.000 evrov
Poslovneži Aleš Musar, Rok Habinc in Marko Konič so dejavni tudi v davčnih oazah, je leta 2016 poročal portal Siol.net. Zapisali so, da ima trojica na otoku Jersey, ki leži v bližini obale Normandije v angleškem kanalu in sodi pod oblast Velike Britanije, v lasti podjetje S. T. Hammer. Prek tega podjetja so obvladovali svoj poslovni imperij. Decembra 2016 so na račun svojega t. i. offshore podjetja nakazali več kot 900.000 evrov. Šlo je za posojilo, ki ga je odobrilo njihovo črnogorsko podjetje M. M. Alpha Investment. To je bilo posredno večinski delničar družbe AG, ki je bila lastnica Strenie.
Nataša Pirc Musar je februarja 2015 po poročanju Slovenskih novic za Lady dejala, da z možem Alešem Musarjem »pod skupno streho živita že 15 let«.
Obračunavala tudi z Demokracijo
Nataša Pirc Musar v vlogi informacijske pooblaščenke ni pustila vtisa nepristranosti in pravičnosti. Njeno moč smo namreč večkrat izkusili tudi na Demokraciji. V enem od primerov pa je šla celo tako daleč, da nam je izrekla nesorazmerno visoke globe. Zaradi prispevka novinarke Petre Janša je tako podjetju Nova obzorja, izdajatelju Demokracije, kot novinarki naložila več tisoč evrov kazni. Razlog je bil banalen; Petra Janša je v prispevku objavila javno dostopen službeni elektronski naslov enega od zaposlenih na sodišču. Če bi bila Pirc Musarjeva pri vseh objavah v vseh drugih medijih tako dosledna, bi bila danes medijska krajina povsem drugačna.
Ščitila Kresalovo in Senico, Jureta Jankovića branila do zadnje kaplje krvi
V času, ko je bila Nataša Pirc Musar informacijska pooblaščenka, je bilo več afer, pri katerih so slednji očitali, da akterje pokriva in brani do zadnje kaplje krvi. V nadaljevanju navajamo dva primera.
Leta 2011 so ji mediji očitali, da ščiti takratno notranjo ministrico Katarino Kresal in njenega partnerja odvetnika Mira Senico. Preganjala je medije, ki so objavili faksimile uradnih dokumentov Davčne uprave RS o nakupih petih luksuznih avtomobilov in s tem povezanih sumov davčnih utaj, vključno s sumi ponarejanja listin.
Leta 2011 so nekateri mediji objavili tudi del dokumentacije davčne uprave, ki se je nanašala na »poslovanje« Jureta Jankovića, mlajšega sina ljubljanskega župana Zorana Jankovića in takratnega predsednika Pozitivne Slovenije. Medijem, ki so dokumentacijo objavili, je odredila izbris dokumentacije iz članka, ker naj bi šlo za varovanje osebnih podatkov. Na portalu Pozareport.si pa so zapisali, da se je Pirc Musarjeva kot informacijska pooblaščenka očitno odločila, da bo Jureta Jankovića branila »do zadnje kaplje krvi«.
Predsedniške volitve bodo 23. oktobra
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je prejšnjo sredo podpisala odloke o razpisu volitev predsednika republike, lokalnih volitev pa tudi volitev v Državni svet Republike Slovenije. Predsedniške volitve so razpisane za 23. oktober 2022, morebitni drugi krog pa bo najverjetneje 13. novembra. Aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju se konec leta izteče drugi mandat na čelu države, ki ga je nastopil 23. decembra 2017, v tretje pa ne more več kandidirati. Kandidaturo za predsednika države je že pred razpisom napovedalo več kandidatov, in sicer: Anže Logar (najuspešnejši minister za zunanje zadeve doslej), Marta Kos (podpredsednica Gibanja Svoboda), Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši in zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar.
Lokalne volitve bodo potekale tretjo nedeljo v novembru, to je 20. novembra 2022. Volitve v Državni svet RS pa bodo preko elektorskega sistema potekale 23. in 24. novembra 2022.
