Piše: Gašper Blažič
Zadnja številka Demokracije, pravzaprav njena naslovnica, je očitno krepko dvignila prah med levičarji. Oznaka nevladnikov, da so »sesalci javnega denarja«, še kako boli.
Zaradi tega napovedujejo tudi tožbe. Kar za Demokracijo ne bi bilo prvič in tudi ne zadnjič. Najprej se je oglasila Asta Vrečko, ki je na ministrstvu za kulturo pustila katastrofalno finančno zapuščino, zdaj pa se razburja, ker je ministrstvo začelo zapirati pipice za razne »permormer-umetnike«. Nato se je oglasila še Nika Kovač, ki da bo zadevo predala odvetnikom. No, Boris Tomašič je na zapis Aste Vrečko odgovoril: »Kako je že tista z mačkom, ki cvili? Sicer pa hvala za reklamo.« In to drži: tožbe, ki jih vlagajo proti medijem, dvigajo prodajo, zato se na tem mestu Asti Vrečko, Niki Kovač in ostalim nevladnikom lepo zahvaljujemo.
Slabo pregledno financiranje
In zaradi česa bi radi tožili Demokracijo? Bojda zaradi navedbe, da se financirajo na račun davkoplačevalcev. Češ, od države niso dobili ničesar. Toda po drugi strani je prejšnja koalicija preko svojih zvez v Bruslju poskrbela tudi za »peneze« iz evropskega proračuna, v katerega prav tako vplačujemo tudi slovenski davkoplačevalci. Tu velja omeniti sicer še mednarodne prihodke iz Sorosovih skladov.
Toda poglejmo, kako stvari v resnici stojijo. Marca letos je na spletni strani Spletni časopis Peter Jančič objavil obširen članek »Skoraj 3 milijone padlo na računa Nike Kovač v času Golobove vlade!« o financiranju levičarskih nevladnikov. Jančič je sicer od nedavnega spet urednik portala Siol. Je pa članek podkrepljen z objavo originalne dokumentacije. Jančič je namreč od Ajpesa dobil podatek, da je Inštitut 8. marec, eden glavnih propagandnih podpornikov Golobove Svobode, skupaj z zavodom, ki propagira akcijo »My voice my choise«, dobil skoraj tri milijone evrov dotacij od leta 2022 do letos.
Skoraj 3 MILIJONE padlo na računa Nike Kovač v času Golobove vlade!
Ob tem velja spomniti, da levji delež tega denarja prihaja iz tujine, na ta način pa si lahko stranke prejšnje vladne koalicije operejo roke, češ nismo se nezakonito financirali iz tujine. Zato pa nevladne organizacije, ki dobivajo ta denar, ki ga nato uporabljajo za neformalno predvolilno kampanjo, predstavljajo obvodno financiranje teh strank. »Letna vsota, ki jo zbereta Zavoda 8. marec in My voice, my choice krepko presega dovoljeno porabo za kampanjo posamezne politične stranke, ki znaša za tokratne volitve poslancev 678.000 evrov. Letni prihodki presegajo tudi letne proračune večine političnih strank pri nas. Gre za sistemski obvod zakonodaje, ki omogoča, da se prek ‘civilne družbe’ v volitve vbrizgava milijone evrov nepreglednega denarja, medtem ko so stranke omejene,« je zapisal Jančič.
Koliko so dobili od državnih podjetij?
Tu se postavlja tudi vprašanje, ali v tako nepreglednem sistemu financiranja tovrstne zavode financirajo tudi podjetja, ki so (delno) v državni lasti, in sicer preko »obvodnih« podjetij, ki so prijavljena na istem naslovu kot velika državna podjetja. Pred letom 2022 Inštitut 8. marec ni imel omembe vrednih prihodkov.
Mimogrede: naziv »inštitut« je dejansko zavajajoč, saj ne gre za znanstveno institucijo, iz finančnega poročila je to tudi razvidno. Ti zavodi namreč nimajo zaposlenih in dejansko ne plačujejo davkov za zaposlene. Pač pa gre za by-pass pomoč strankam, kar se je zgodilo tik pred letošnjimi volitvami z lansiranjem konstrukta »Black Cube«. S tem stranke, kot je Svoboda, lahko preko nevladnikov izvajajo kampanje, ki so za stranke sicer nezakonite. »Milijoni, ki se stekajo na račune teh zavodov, se verjetno prelivajo preko avtorskih in podjemnih pogodb ali neposrednih plačil storitev, s čimer se spretno izognejo visokim obdavčitvam dela, ki jih ista vlada nalaga vsem ostalim podjetnikom in delavcem,« je takrat zapisal Jančič.
Nekaj je jasno: histerija globoke države v zadnjem času je predvsem posledica dejstva, da je sedanja vlada očitno začela z revizijo poslovanja prejšnje vlade. Zagotovo bodo rezultati zelo zanimivi, prav razkritja le-teh pa se tranzicijska levica boji kot hudič križa. Navsezadnje pa gre za naš, torej davkoplačevalski denar.
