Piše: Bogan Sajovic
Skupina nemških poslancev namerava vložiti pobudo za razpustitev opozicijske stranke AfD. Vladajoča koalicija je v paniki, saj gospodarstvo razpada, varnostne razmere pa se naglo slabšajo. Podpora vladnim strankam je strmoglavila, redne volitve pa so le še leto dni oddaljene.
Medstrankarska skupina zveznih poslancev v nemškem zveznem parlamentu (Bundestag) namerava vložiti predlog za preučitev ustavnosti nemške stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Pobudnica te poteze, socialistična poslanka Carmen Wegge, namero upravičuje, češ da je AfD »prevelika nevarnost za demokracijo«.
Pravno sredstvo za takšno prepoved je v nemškem temeljnem zakonu, ki nadomešča nemško ustavo. Zakon je nastal po drugi svetovni vojni, ko so zmagoviti zavezniki sklenili obnoviti nemško državnost. Kakopak je listina nastala pod skrbnim očesom okupacijskih sil in izrecno prepoveduje vsakršno izražanje nacionalizma in militarizma. Za opazovanje morebitnih kršiteljev skrbi Urad za varstvo ustavne ureditve, kar je fina oznaka za tajno službo.
Do sedaj so na podlagi poročil urada v Nemčiji že prepovedali nekaj nacionalističnih ali »neonacističnih« strank, a šlo je večinoma za obrobne stranke oziroma za stranke, ki so delovale na lokalni ravni. Zdaj prvič skušajo prepovedati stranko, ki ima močno zastopstvo tako na lokalni ravni kot tudi v zveznem parlamentu.
Seveda mora za prepoved najprej steči določen postopek in pobuda mora imeti tudi zadostno število glasov v nemškem parlamentu, teh pa za zdaj nima. A Weggejeva je prepričana, da se bo to spremenilo. Urad za varstvo ustave sicer že zdaj nadzoruje AfD kot »potencialno kršiteljico«, če pa bi jo »povišal« v dejansko kršiteljico, pravi Weggejeva, potem bi po njenem zadosti poslancev glasovalo za pobudo, da se preuči ustavnost delovanja AfD. Primer bi nato romal na nemško ustavno sodišče, to pa bi izdalo dokončno prepoved. V tem primeru bi bila stranka prepovedana in razpuščena, njeno premoženje bi zasegla država, njeni poslanci pa bi izgubili mandate − tako na lokalni kot tudi na zvezni ravni in celo poslanci v Evropskem parlamentu.
Vladno koalicijo grabi panika
Razlog za tako radikalno potezo seveda ni v »neonacizmu« AfD, pač pa v paniki, ki grabi politični establišment nasploh in vladajočo koalicijo še posebej. Tako zelo so namreč zavozili situacijo, da je nemško gospodarstvo pred zlomom, država preplavljena z migranti in varnostne razmere se slabšajo iz dneva v dan. Drži, ni vsega kriva zdajšnja socialistično-zeleno-liberalna vlada s podporo Levice. Problem se kopiči že desetletja in svoj delež odgovornosti nosi tudi desna CDU. A zdajšnja »semaforska« vladna koalicija je z uvajanjem tako agresivne zelene agende in vodenjem tako nespametne promigrantske politike prešla vse meje in zaradi tega se Nemčija, zgled urejene države, potaplja v kaos.
Imigrantski kriminal narašča, v Porurju poteka prava vojna med severnoafriškimi migranti, ki obvladujejo trgovino z mamili. Na ulicah migranti s »psihičnimi problemi« vsakodnevno napadajo mimoidoče, posilstev je vedno več in ljudje se vse bolj počutijo ogroženi, ker tudi policija in sodišča, ki se bojijo, da bi jih kdo obtožil rasizma ali ksenofobije, ne opravljajo dela tako, kot bi jih morali. Vse več je islamističnih shodov, na katerih se zahteva uvedba šeriata v Nemčiji. Zanimivo je sicer, da politiki in državni organi v tem ne vidijo »nevarnosti za demokracijo«.
Zelena agenda pa povzroča vse večje razdejanje tudi v nemškem gospodarstvu. Zapiranje jedrskih elektrarn se je izkazalo za kardinalno napako, zelena agenda je povzročila nekaj pravih kmečkih uporov zlasti v severni Nemčiji, nemška konkurenčnost se topi, zdaj pa se maje tudi paradni konj nemškega gospodarstva − avtomobilska industrija.
Podjetji Volkswagen in BMW sta že sporočili, da bosta začeli z odpuščanjem delavcev in zapiranjem tovarn. Podjetje Volkswagen je sicer do sedaj že zaprlo nekaj tovarn v tujini, a ne v zadnjih tridesetih letih. Tovarn v Nemčiji pa niso zaprli še nikoli vse od obnove nemškega gospodarstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, zdaj pa, kot je sporočila uprava, »ni varna nobena tovarna v Nemčiji«; gre pa za deset tovarn. Javnost je šokirana, delavci obupani, sindikati besnijo, mediji se čudijo in politika nima pojma, kaj naj naredi. Še posebno ne vladna koalicija, v kateri zdaj potekajo žolčni prepiri, kdo je kriv za katastrofalne razmere.
Podpora vladi je strmoglavila
Razmere so katastrofalne in zato so za vladno koalicijo katastrofalne tudi ankete javnega mnenja. Prihodnje leto bodo v Nemčiji redne volitve in po zdajšnjih anketah sta seveda največ pridobili obe opozicijski stranki CDU in AfD. CDU je pridobila od zadnjih volitev od osem do deset odstotnih točk in bi imela od 240 do 260 poslancev v parlamentu. AfD je skoraj podvojila svojo podporo in bi imela od 130 do 145 poslancev v parlamentu. Socialisti so izgubili okoli 40 odstotkov podpore in bi imeli tudi ustrezno manj poslancev, po zdajšnjih projekcijah med 115 in 120. Zeleni so izgubili tretjino podpore in bi imeli od 74 do 83 poslancev. Liberalci in Levica bi ostali zunaj parlamenta. Na levici se je pojavila nova stranka »Gibanje Sahre Wagenknecht« (BSW). Gre za radikalne levičarje, ki so se odcepili od Levice, češ da se je ta prodala globalističnemu velekapitalu. BSW na državni ravni dosega 6- do 8-odstotno podporo in bil imela od 45 do 60 sedežev v Bundestagu.
Jasno je, da bo po novih volitvah vlado sestavila CDU, a vprašanje je s kom. AfD bi bila najbolj logična izbira, a vse nemške stranke so pod vplivom medijev in globalističnih lobijev sprejele neformalno zavezo, da ne bodo sodelovale z AfD. Zanimivo je, da CDU nima nobenega zadržka za morebitno sodelovanje z levimi radikalci iz BSW, čeprav glede na projektne številke CDU in BWS ne bi imeli zadosti mandatov za vladanje. Imeli bi jih zadosti, če bi sklenili koalicijo bodisi z zelenimi bodisi s socialisti, vendar pa bi to pomenilo, da bi omogočili obstanek na oblasti strankam, ki so šlamastiko zakuhale. V bistvu bi lahko AfD, če CDU ne umakne svoje izjave o nesodelovanju z njo, to lahko uporabila kot predvolilni slogan, recimo »glas za CDU je posredni glas za zelene in socialiste«. To pomeni, da bi se CDU znašla med medijskim viharjem, če odstopi od nesodelovanja z AfD, in potencialno izgubo glasov, če pri nesodelovanju vztraja. Če bi se CDU odločila, da bi lahko sodelovala z AfD, bi to pomenilo skoraj dvetretjinsko večino v parlamentu, kar bi bila za levo liberalne globaliste politična katastrofa. In dejansko so se že pojavile tudi ankete, na katerih obstaja opcija morebitne koalicije CDU in AfD.
Zaradi tega je razumljiva želja levo liberalne kabale po odstranitvi AfD s političnega prizorišča. Problem pa je, da bi s tem v javnosti dobila AfD avreolo mučeništva, ki bi jo lahko unovčila na volitvah pod drugim imenom. Navsezadnje nihče ne more preprečiti, da ne bi tik pred volitvami razpuščene AfD absorbirala katera od marginalnih desnih strank in nastopila z njenim programom.
