Piše: Vida Kocjan
Janez Janša in Milan Zver sta postala tarči groženj iranskega terorističnega režima, razlog za to pa je, da že nekaj časa podpirata iransko demokratično opozicijo MEK in pobude, ki bi razmere v tej bližnjevzhodni teokraciji in diktaturi spremenile na bolje, kar je v skladu z evropskimi demokratičnimi vrednotami in ne nazadnje tudi s krščansko etiko. Zato sta zdaj na iranski črni listi.
Iranski režim je prek svojega veleposlaništva v Ljubljani poslal pismo s prikrito grozilno vsebino predsedniku Slovenske demokratske stranke (SDS) Janezu Janši in evropskemu poslancu iz vrst SDS Milanu Zveru.
Grožnje iranskega režima
Zapisali so, da bodo njuna dejanja v prihodnje obravnavali kot podporo terorizmu. Iranski režim je še posebej skrbela Janševa letošnja vnovična udeležba na letnem opozicijskem dogodku Free Iran World Summit, ki je ob koncu prejšnjega tedna potekal v Parizu.
Pri vsem tem je dejstvo, da bi bilo škandalozno zavračati pomoč tistim, ki že več kot štiri desetletja trpijo zaradi represije brutalnega režima, ki je odgovoren za množične pomore, mučenje otrok, posilstva in druge kršitve človekovih pravic. V preteklih mesecih so Iran pretresali množični protesti, ki pa jih režim skuša brutalno zatreti, tudi z vami in mučenjem. Znana je tudi njegova teroristična dejavnost – zalaganje ruskega okupatorja z brezpilotniki Shaded-136, ki ubijajo ukrajinske civiliste in uničujejo civilno infrastrukturo. S tem početjem pa iranski režim sramotno kolaborira pri izvajanju novega genocida nad ukrajinskim narodom. Z državnim udarom Jevgenija Prigožina in očitno oslabitvijo ruskega režima (ki velja za velikega podpornika iranske teokracije) pa narašča tudi strah, ali bo iranskemu nedemokratičnemu režimu uspelo preživeti v vse večji mednarodni osamitvi.
Iran skuša očrniti opozicijsko MKO
Ker se njegovi predstavniki bojijo roke pravice, ki bi jih zasluženo postavila pred sodišče, v obupu in paniki izvajajo različne aktivnosti, da bi preprečili takšen scenarij. Zadnja takšna zadeva je pismo iranskega veleposlaništva v Ljubljani, v katerem skuša režim očrniti demokratično opozicijo po imenu Ljudska mudžahedinska organizacija Irana (MKO), češ da gre za teroristično skupino. V pismu MKO obtožuje številnih nasilnih dejanj, kot so atentati, nadlegovanja in mučenja tako običajnih ljudi kot državnih uradnikov, in sicer vse od zmage islamske revolucije dalje. Kot še navajajo, se je skupina v iraško-iranski vojni pridružila režimu Sadama Huseina ter se bojevala proti teokratski diktaturi. Pismo obtožuje MKO umora prek 70 tisoč oseb. Svoje sporne aktivnosti pa naj bi po navedbah režima MKO izvajala tudi v različnih evropskih državah, med drugim v Albaniji, kjer naj bi se spopadla s policijo … Prav tako naj bi delovali proti tej gostiteljski državi s svojimi terorističnimi in kibernetskimi aktivnostmi. Lani pa smo v našem mediju poročali, da so albanske oblasti aretirale deseterico Irancev zaradi suma povezanosti prav z iranskim režimom.
Pripisujejo jim to, kar počnejo sami
Izvajali naj bi prepovedane dejavnosti v imenu iranske revolucionarne garde in tajnih služb na albanskem državnem ozemlju, pri čemer so se lažno predstavljali kot nekdanji člani Ljudske mudžahedinske organizacije (LMO), osrednje iranske opozicijske skupine. Iranski odpor je posameznike pred tem že razkrinkal kot agente iranskega režima. Namen iranskega režima je torej očrniti opozicijsko MKO in ji podtakniti aktivnosti, ki jih teokratski režim izvaja sam. Namen je demoniziranje, očrnitev demokratične opozicije. Prav v Albaniji so namreč osrednji prostori demokratične opozicije, pri poskusu očrnitve pa je ključno vlogo odigralo iransko veleposlaništvo v tej državi. Pri demoniziranju MKO sodelujejo tudi nekateri novinarji zahodnih medijev. Vse od preselitve prebežnikov je Iran okrepil svoje ilegalne dejavnosti v Albaniji. Znano je še, da je Albanija kmalu po aretaciji agentov režima prekinila diplomatske vezi z Iranom. Razlog za prekinitev je bil obsežen kibernetski napad na to balkansko državo. Pomembno pri vsem je tudi to, da se prebivalci Irana nikoli niso podredili verski diktaturi. Več kot štiri desetletja so se z velikimi žrtvami upirali. Po nekaterih ocenah je bilo 120 tisoč Irancev usmrčenih iz političnih razlogov, vključno s 30 tisoč pobitimi poleti 1988. Kar 90 odstotkov Irancev so usmrtili samo zato, ker so ostali neomajni v svoji podpori glavni opozicijski skupini, to je Ljudski mudžahedinski organizaciji Irana (PMOI/MEK). Nekdanji ministri in visoki uradniki iz Evrope, Kanade in Združenih držav, vključno s petimi nekdanjimi premierji, so v začetku letošnjega leta izrazili podporo vsedržavnemu uporu v Iranu za vzpostavitev demokratične republike. Med njimi je bil tudi Janša.
Grozijo, Fajonova molči
V uvodoma navedenem pismu iranskega režima iransko veleposlaništvo v Ljubljani poziva vse evropske države, kjer so nastanjeni predstavniki MEK, da aretirajo in sodno preganjano pripadnike te organizacije, ki po navedbah režima izvaja teroristične dejavnosti v skladu s svojimi mednarodnimi obvezami. Prav tako veleposlaništvo izraža odkrito nezadovoljstvo nad dejstvom, da MEK podpirajo tudi nekateri člani evropskega parlamenta in zastopniki držav članic EU, kar po njihovem pomeni, da podpirajo terorizem, sektaštvo in nasilje ter škodujejo tako materialno kot tudi duhovno. Za konec veleposlaništvo tem posameznikom in strankam grozi z morebitnimi posledicami, če bi s tovrstnimi dejavnostmi nadaljevali. Podporo bodo v Iranu obravnavali celo kot podporo terorizmu in terorističnim dejanjem.
Na vse to se bi moralo oglasiti tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki ga vodi ministrica Tanja Fajon. Vendar to molči. Molčalo je tudi, ko so iranski režimovci že pred tem »napadli« Milana Zvera. Več o tem lahko preberete v komentarju evropskega poslanca.
Molku Fajonove kot slovenske zunanje ministrice in druge vladajoče politike iz vrst levice seveda se ne čudimo. Povezave slovenskega vzporednega mehanizma z iranskim režimom so stare že več let, desetletij. Eno odmevnejših dejanj, kjer je denar v obe smeri tekel v potokih (gotovina v kovčkih), je bila znana afera pranja iranskega denarja sumljivega terorističnega izvora prek slovenske (takrat še) državne Nove Ljubljanske banke. Gre za afero, znano kot Irangate.
Pranje denarja, Irangate
Afera pranja denarja prek Slovenije od decembra 2008 do decembra 2010, ko so oprali več kot milijardo evrov (po zadnjih podatkih celo 1,8 milijarde dolarjev), je med drugim nazorno pokazala, kako slovenski neokomunisti podpirajo terorizem. Pranje iranskega denarja v NLB je v Sloveniji odkrila preiskovalna komisija za sanacijo državnih bank pod vodstvom Anžeta Logarja. Organi pregona so nato milijardno pranje iranskega denarja pometli pod preprogo. Posamezniki so tudi poskrbeli, da so listine danes že uničene, saj je pretekel zakonski rok hrambe tovrstne dokumentacije. V Sloveniji za ta dejanja ni bil nihče niti obtožen, kaj šele obsojen, se pa koščki te zgodbe sestavljajo v tujini, kjer iranski terorizem podobno kot Janša in Zver jemljejo resno in ga tudi sodno preganjajo. Tako smo nedavno izvedeli, da so v ZDA vložili obtožnico zoper dva Iranca in Američana, ki sta protizakonito izvažala računalniško opremo v Iran. Vendar pa sta si obtožena Iranca za alibi izbrala Slovenijo. Predložila sta dokumentacijo, po kateri naj bi bila oprema, ki se lahko uporablja tako za vojaške kot civilne namene, izvožena v Slovenijo. Američani pa so ugotovili, da je bila dokumentacija ponarejena, sporna oprema je končala na Bližnjem vzhodu, kjer predstavlja potencialno grožnjo tamkajšnji stabilnosti in varnosti. Gre za drobec dogajanj, ki lahko marsikaj pojasni, eden od vpletenih pa naj bi bil vpet tudi v pranje denarja prek Slovenije.
Pranje iranskega denarja v NLB največji kriminal mednarodnih razsežnosti v zgodovini države
Pranje iranskega denarja v NLB velja za največji kriminal mednarodnih razsežnosti v zgodovini slovenske države. Zgodil se je v času vladavine stranke Socialni demokrati, ki se razglašajo za ponosne naslednike nekdanje komunistične partije. Po zadnje znanih podatkih, ki jih je konec leta 2021 v državnem zboru razkril Janez Janša, je bilo opranih kar 1,8 milijarde dolarjev. Denar iz afere IranNLBgate je šel na več kot 70 tisoč različnih računov, nekateri so se glasili na ime Miki Miška in Jaka Racman. To je šlo čez vse nadzore mafijskega upravljanja z državo. Obsojen ni bil nihče, četudi je državni zbor sprejel poročilo t. i. Logarjeve preiskovalne komisije, kjer so bili navedeni (in so še) vsi podatki o pranju iranskega denarja.
Milan Zver: »To ni šala, ko gre za iranski režim in njegovo revolucionarno gardo, njegovo udarno pest«
Milan Zver: »Pred tedni je zakrožilo pismo, ki ga je podpisalo več kot sto nekdanjih in sedanjih voditeljev držav ali vlad, v katerem so svetovne in evropske voditelje, predvsem pa javnost obvestili o razmerah v Iranu, o drastičnih kršitvah človekovih pravic in o podpori programu desetih točk, ki ga je pripravila vodja demokratične opozicije v izgnanstvu Mariam Rajavi. Poleg Janše sta ga podpisala celo Kučan in Türk, zanimivo, ne pa tudi Pahor. Pričakujem, da to pojasni.
Čeprav nisem potreboval nobenega žegna, če se tako izrazim, je ta izjava svojevrstno potrdilo mojih prizadevanj zadnjih štirinajst let. V začetku sem bolj iz usmiljenja podpiral iranske begunce, ki so trpeli v taborišču, nekakšnem žepku med Irakom in Iranom. Potem se je več tisoč taboriščnikov preselilo v Albanijo, kjer so nekaj let normalno živeli. Uporniško gibanje je medtem postalo vse bolj prepoznavno in legitimno v mednarodnih razmerah. No, pred dvema tednoma je prišlo do incidenta, ko je albanska policija nasilno vdrla v skupnost in naredila ogromno škode. En človek je umrl. Preiskave še tečejo, a menim, da gre za močan vpliv Irana na Albanijo.
Ko smo hoteli dobiti pojasnila, je iranska diplomacija v Sloveniji – za slovenska naslovnika Janšo in mojo malenkost, morda še koga – napisala pojasnilo in neposredno grozila. Si lahko predstavljate, da uradna diplomacija neke države grozi državljanom države, kjer biva? Jaz imam celo to posebno čast, seveda med narekovaji, da me je iranski režim uvrstil na svojo črno listo z utemeljitvijo, da podpiram terorizem. Zanje sem torej terorist. Proti takim pa so dovoljeni vsi ukrepi. Od pristojnih služb v Bruslju sem dobil vrsto priporočil, na kaj moram biti pozoren, ko grem v tujino ali sem na ulici. Dodatni problem je, da so ogroženi moji sodelavci in družina. Skratka, to ni šala, ko gre za iranski režim in njegovo revolucionarno gardo, njegovo udarno pest. Vemo, kaj delajo in česa so zmožni. Mislim, da je po tem pismu iranskega veleposlaništva na vrsti slovenska vlada, da reagira in zavaruje svoje državljane. Ko je bila prva priložnost, ko sem postal terorist, te svoje odgovornosti ni začutila. «
Janez Janša: »Spremembe v Iranu so neizogibne, lahko računate na mojo podporo«
Janez Janša se je navkljub grožnjam iranskega režima v soboto udeležil svetovnega vrha Free Iran 2023 v Parizu. Nagovoril je voditelje iranske opozicije. Dejal je, da je ključnega pomena svetu pokazati, da ima Iran, ki ga razdirajo nemiri, možnost izbrati demokracijo. Poudaril je svojo podporo vodji Nacionalnega sveta odpora Irana Maryam Rajavi in pozval svetovne vlade, naj uvedejo sankcije proti iranskemu režimu. Vrha se je udeležilo več kot 500 zakonodajalcev, nekdanjih predsednikov, premierjev, ministrov in vladnih uradnikov iz ZDA, Evrope in z Bližnjega vzhoda, med drugimi Janez Janša.
V nadaljevanju objavljamo nekaj poudarkov iz nagovora Janeza Janše:
Iransko ljudstvo zasluži demokracijo, svobodo in človekove pravice, mednarodna skupnost pa bi ga morala trdno podpirati. Iranski režim mora odgovarjati za kršitve človekovih pravic in mednarodna skupnost mora biti pri tem trdna.
Čeprav je pozornost sveta morebiti trenutno usmerjena na rusko agresijo v Ukrajini, je kljub temu zelo pomembno, da se zavedamo resnosti situacije v Iranu.
Spremembe v Iranu so neizogibne, ker Iranci ne želijo tega režima. Pokazali so, da zavračajo vse oblike diktature in tiranije. Pozivam zahodne demokracije, naj uvedejo celovite sankcije proti iranskemu režimu in IRGC uvrstijo na črni seznam kot teroristično organizacijo. Bistvenega pomena je, da dokažemo, da ima Iran opcijo za izbiro demokracije. Tako lahko pokažemo svojo solidarnost z iranskimi ljudmi in njihovo aspiracijo po svobodi.
Načrt v desetih točkah gospe Rajavi si zasluži našo podporo. Ostal bom predan in angažiran pri tem žgočem vprašanju. Lahko računate na mojo podporo. Vsem vam se zahvaljujem za vašo predanost cilju svobodnega Irana.
