Piše: Sara Bertoncelj / Nova24tv
Po več kot sto dneh, odkar je Golobova vlada prevzela mandat, so premier in ministri prvič odgovarjali na poslanska vprašanja na drugi redni seji državnega zbora. Med drugim je premier odgovoril tudi na poslansko vprašanje poslanke SDS Alenke Jeraj glede družinskega zakonika, ki je trenutno pereča tema, prav tako pa mu bo namenjen tudi torek, 27. septembra, ko bo pred DZ potekal družinski shod za zaščito otrok in družin.
Po dolgih mesecih skrivanja za izrednimi sejami in drugimi parlamentarnimi prijemi, je premier končno zbral pogum, da se prikaže pred poslanci in vendarle odgovori na nekaj njihovih vprašanja. Ko smo slišali odgovore je hitro postalo jasno zakaj se je Robert Golob tako skrival. Odgovoril je na štiri vprašanja, tretjega mu je zastavila poslanka SDS Alenka Jeraj, ki ga je soočila s problematiko posvojitve otrok istospolnih partnerjev in uvajanjem teorije spola in ideologije LGBTQ+ v šolski sistem.
Poslanka SDS je premierja Goloba soočila s problematiko posvojitve otrok istospolnih partnerjev in uvajanjem teorije spola in ideologije LGBTQ+ v šolski sistem. Jerajeva je Goloba opomnila, da sta bila dva tovrstna zakona s strani državljanov že zavrnjena na referendumih in da je bila zveza med dvema ženskama in dvema moškima že izenačena z zvezo moškega in ženske. Ta ima tudi enake pravne posledice z izjemno možnosti skupne posvojitve otrok ali oploditve z biomedicinsko pomočjo. Hkrati je izrazila je tudi nestrinjanje z možnostjo nadomestnega materinstva, kar glede na primere iz tujine pomeni, da “je otroke mogoče tudi kupiti“.
Poslanka SDS Alenka Jeraj (foto: epa)
“Ali menite, da je posvojitev otroka človekova pravica in ali boste vztrajali pri sprejemanju zakona, ki ga večina državljanov ne podpira in so ga že dvakrat zavrnili na referendumu,” je Goloba vprašala Jerajeva. Ta je potrdil, da omenjeno vprašanje v družbi nima enotnega mnenja in da so bili o njem že opravljeni referendumi, da pa ravno zaradi različnega družbenega pogleda te zadeve niso vključevali v koalicijsko pogodbo.
Po njegovih besedah ne glede na izraženo ljudsko voljo obstaja institucija, ki mora skladno s svojim poslanstvom in ustavo Republike Slovenije to tudi izvajati, mislil je na ustavno sodišče, katerega delovanje je slovenski javnosti precej dobro znano. “Če kdo misli, da lahko ta vlada vpliva na ustavno sodišče, kako naj odloča, potem se zelo moti. Ne moremo odločati in prav je tako. Ustavno sodišče je tisto, ki mora skrbeti, da se spoštuje ustavni red in da so zagotovljene pravice vsem ljudem enako,” je poudaril premier Golob, ki se očitno ne zaveda, da ima slovenska javnost zelo dober spomin.
Golob “verjame” v pravno državo
Po njegovem mnenju družinski zakonik ni stvar “politične volje”, ampak je stvar uveljavitve sodbe ustavnega sodišča, “sam verjamem v pravno državo in jo bom spoštoval. Spoštoval jo bom tudi takrat, ko bo meni v škodo, ampak od tega ne bom nikoli odstopil”, je dejal in pristavil, da smo v primeru zanikanja sodnega sistema “le še civilizacija”. Poslanki Jeraj je celo citiral lani izrečene besede papeža Frančiška, ki je izjavil: “Bog je oče in vsi smo njegovi otroci. Med otroki ne bo razlikoval, ker so vsi njegovi otroci enaki.” Njegovo citiranje pa verjetno ne vpliva na ljudi, katerih družina je ena temeljnih vrednot. S tem je razburil marsikaterega uporabnika Twitterja, ki so njegovo izjavo komentirali.
O vpeljevanju teorije spola v šolski sistem pa je povedal, da so njegovi otroci o tej temi prvič slišali v 4. letniku škofijske gimnazije pri predmetu vera in kultura. Mislim, da vam to pove vse o tem, kako se ta tema zlorablja za stvari, ki jim ni namen, je zaključil.
Golob se torej sploh ni opredelil okrog tega, da Ustavno sodišče gazi večkrat izraženo voljo ljudstva in se raje skriva za skrajno levi šestorček Ustavnih sodnikov, ki je dokončno ugrabil najvišjo pravosodno institucijo v imenu globoke države.
Vlada z odpoklicem Kajzerja grobo kršila zakonodajo
Vprašanje mu je zastavil tudi poslanec Franc Breznik. “Veleposlanik Tone Kajzer, ki je bil brez resnih dokaznih postopkov, ki veljajo v pravni državi, kar čez noč odpoklican, z ničemer ni kršil zakona o zunanjih zadevah,” je poudaril Breznik, ki je predsedniku vlade Robertu Golobu na 2. redni seji DZ zastavil vprašanje glede razrešitve veleposlanika v ZDA. Breznik je opozoril, da v tranzicijski levici iz dneva v dan spreminjajo favorizirane kandidate za predsednika republike, zato je premierja ponovno vprašal, ali je prestižno mesto veleposlanika v ZDA del njegove politične trgovine. Po vseh postopkih, ki so šli mimo predsednika Boruta Pahorja, je po besedah Breznika njegov namen namreč jasen.
Franc Breznik (Foto. zajetje zaslona)
Zanimalo ga je, ali drži informacija, da je bil veleposlanik žrtev politične trgovine z namenom, da bi njegovo mesto zasedla Marta Kos, ki je najprej izstopila iz predsedniške tekme in nato še kot podpredsednica Gibanja Svoboda. Breznika je tudi zanimalo, zakaj se o odpoklicu niso posvetovali s predsednikom Pahorjem, saj tako veleva zakon.
Golob je na poslansko vprašanje odgovoril, da po informacijah ministrstva za zunanje zadeve in njegovih svetovalcev zakon ni bil kršen v nobeni točki – ministrica Tanja Fajon se je po njegovih besedah ustno posvetovala s predsednikom, preden je dala gradivo na vlado. “Sama pa morata razčistiti, kdo tukaj zavaja javnost. Jaz o tem ne morem presojati, ker v posvetovanjih nisem sodeloval. Postopek razrešitve veleposlanika Kajzerja je povsem enak, kot sta bila zadnja dva postopka razrešitve v zadnjih desetih letih,” je še dejal Golob. Premier je še pojasnil, da trditev v povezavi z Marto Kos ne drži: “Vaša trditev o Marti Kos je popolna laž in insinuacija, ki nima nikakršne osnove. Nobenih dogovorov ni bilo. Ne jaz ne kdorkoli v Gibanju Svoboda ni pomislil na to. Bolj jasnega odgovora vam ne morem dati.”
Golob je še dejal, da je verjetno vsakomur jasno, da ne v GS ne v SD nimajo nobenega interesa promovirati ene predsedniške kandidatke, Nataše Pirc Musar, za predsednico države, ker imajo skupnega kandidata Milana Brgleza, ki bo na koncu konkurent. Ko se je pojavila sporna “depeša” za zbiranje podpisov v prid Pirc Musarjeve, Brglez sicer še ni bil kandidat za predsednika – tako se je odločil šele po tem, ko je bilo že jasno, da javnost ni najbolj naklonjena Pirc Musarjevi, tudi po omenjenem dogodku z zbiranjem podpisov. “Veleposlanik na tako pomembni funkciji in s tako dolgim stažem bi moral vedeti, da mora na prvo mesto postavljati interes države. In če je v postopku zaznal karkoli, kar se mu je zdelo sporno, bi moral obvestiti svojega predstojnika. Če pa veleposlanik v ZDA meni, da njegov predstojnik ni zunanje ministrstvo, ampak predsednik stranke SDS, potem pa morda ne pozna zakona o zunanjih zadevah,” je na Breznikovo vprašanje še odgovoril Golob, ki je očitno mnenja, da vlada ni kršila zakona o zunanjih zadevah – na kar so opozorili tudi nekateri pravni strokovnjaki.
Šum v komunikaciji ali kršenje zakona?
Drugi odstavek 17. člena Zakona o zunanjih zadevah pravi, da je “veleposlanik postavljen za dobo do štirih let, ki se lahko podaljša, če razmere tako narekujejo, vendar ne za dlje kot dve leti. O podaljšanju odloči minister za zunanje zadeve. Veleposlanik je lahko izjemoma odpoklican pred potekom časa postavitve na podlagi lastne prošnje, predloga države sprejemnice ali zaradi kršitve posebnih obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona”. Predlog za odpoklic iz prejšnjega stavka pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po posvetovanju s predsednikom republike – vendar pri odpoklicu veleposlanika Toneta Kajzerja do slednjega očitno ni prišlo, na kar je opozoril predsednik Pahor. Po drugi strani pa Fajonova trdi, da se je, preden je dala gradivo na vlado, ustno posvetovala s predsednikom. “O tem sva se na kratko pogovarjala na seji na Brdu, tri dni pred samim odpoklicem,” je pojasnila zunanja ministrica in zatrdila, da gre za šum v komunikaciji.
Golob kot absolutni vladar
Ko je Robert Golob končal s poslanskimi vprašanji je postalo hitro jasno, zakaj se jih tako izogiba. Za nekoga, ki že celo življenje igra našističnega “šefa” je zelo težko nearogantno in kompetentno odgovarjati na novinarska vprašanja. Čeprav se je držal scenarija, ki so mu ga napisali “možje v slušalki” s pavšalnimi površnimi odgovori, se je v tonu njegovega glasu videlo, da ne želi biti tam in da mu je pod častjo odgovarjati na vprašanja, saj se takšnih absolutnih vladarjev ne sprašuje, ampak posluša. Zato lahko špekuliramo, da bo najbrž zopet poteklo več kot 100 dni, preden bo Golob zopet odgovarjal na poslanska vprašanja.
