Piše: Ana Horvat (Nova24tv)
Po enem letu novega lastništva Večera prihajajo nova odpuščanja. Poslovodstvo medijske hiše Večer je na seji sveta delavcev dokončno potrdilo namero po odpuščanju zaposlenih, od tega pet novinarjev iz uredništva, navajata društvo novinarjev in aktiv novinarjev Večera. Lastnika in poslovodstvo pozivajo, naj zaščitita Večer in naj ne ogrozita profesionalnega novinarstva, ki je temelj za njegov obstoj in razvoj. Po tem, ko je levica stalno opozarjala na vedno več prekarnega dela novinarjev in njihove svobode, se zadeva pod Odlazkovim okriljem še dodatno stopnjuje.
Večer, katerega solastnik je pred dobrim letom dni postal med drugim tudi levičarski tajkun Martin Odlazek oziroma njegov Svet24, že odpušča. Tako kot nekaj časa nazaj Delo. Tako se izboljšuje svoboda novinarskega poklica v Sloveniji. Vedno večja prekarizacija, vedno več odvisnosti od lastnikov.
Napovedani rezi v uredništvu naj bi sledili kot eden od ukrepov za racionalizacijo poslovanja, vendar v upravnem odboru Društva novinarjev Slovenije in izvršnem odboru aktiva Večera nasprotujejo. Omenjen ukrep smatrajo kot nesprejemljiv in kratkoviden, saj bo okrnil verodostojne vsebine in ob hkratnem napovedanem krčenju avtorskih honorarjev in razreza časopisa osiromašil vsebine relevantnega tiskanega medija tako na nacionalni kot regionalni oziroma lokalni ravni, zlasti na severovzhodu Slovenije. Z odpuščanji se ne strinajo, menijo, da bi celo morali zaposliti nove ljudi, saj je dela veliko, ljudi pa premalo. Ocenjujejo, da bi morali lastniki, med katerimi je tudi Odlazek, namesto s posegi v stroške dela učinkoviteje ukrepati zlasti na prihodkovni ravni, strateško delo solastnikov pa ocenjejujejo kot neodgovorno in nestrateško.
“MB @vecer v minusu, Odlazek odpušča, Društvo novinarjev, katerega predsednica je zaposlena na Večeru, protestira. A da ni več denarja, krive tudi vse pravnomočno izgubljene #SLAPP tožbe šefov Večera proti @BojanPozar, 5 jih je bilo,” je ob tem na Twitterju zapisal novinar Bojan Požar, ki negativne prihodke Večera pripisuje tudi tožbam, ki jih je Večer vlagal, med drugim tudi Požarju.
Podobnega ukrepa so se že dobri dve leti nazaj lotili na Delu, ko so prav tako odpuščali, takrat pa so bili iz Sindikata novinarjev Slovenije in Društva novinarjev Slovenije prepričani, da Delo odpušča mimo zakonodaje in socialnega dialoga. Novinarski organizaciji sta takrat protestirali proti uničevanju časnika Delo in nepoštenemu ravnanju poslovodstva Dela, ki naj bi izigravalo zakonodajo in socialni dialog, s tem pa se je po njihovem mnenju rušilo slovensko (časnikarsko) novinarstvo. Z odpustitvijo zaposlenih, ki so prejeli odpovedi pogodb o zaposlitvi, je v letu 2020 poslovodstvo družbe Delo uradno začelo izvajati program razreševanja presežnih delavcev. Po programu je bilo nazadnje predvidenih 11 odpovedi delovnega razmerja in 94 odpovedi pogodb o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. Poslovodstvo Dela naj bi odpuščalo mimo zakonodaje in socialnega dialoga.
Foto: Delo
Sledi še več prekarnega dela novinarjev?
Po oceni društva in aktiva tako velikega bremena pri reševanju krize ne morejo nositi v novinarskem delu, ki se je v preteklosti že odrekal v korist sanaciji družbe, še zlasti pa ne zato, ker pri ukrepih ni ustreznega dolgoročnega premisleka o nadaljnjih perspektivah. Četudi je bilo po njihovem mnenju leto 2022 v znamenju prizadevanj za avtonomijo Radiotelevizije Slovenija (RTVS), menijo, da se ob vstopu v leto 2023 nakazujejo zahtevni izzivi na področju vse bolj zaostrenega položaja tiskanih medijev, zato so vlado in pristojna ministrstva z ministrstvom za kulturo pozvali, da po prizadevanjih za depolitizacijo javnega servisa RTVS in ureditvi razmer na Slovenski tiskovni agenciji naslovijo tudi vprašanje ukrepov v podporo tisku, sploh glede na podporo medijem v ostalih evropskih državah.
Se bo vlada odzvala?
V preteklosti so levičarji stalno kritizirali porast prekarizacije in odvisnosti od lastnikov, po odpuščanju Večera pa lahko pričakujemo, da se bo trend naraščanja prekarizacije le stopnjeval. Prekarno delo ima negativne posledice za kakovost novinarskih vsebin in ogroža vlogo novičarskih medijev kot nadzornikov oblasti.
Levica se je v preteklosti neštetokrat obregnila ob problmatiko prekarnega dela, zato novinarji Večera pričakujejo, da jim bodo zdaj stopili v bran.
Odvisnost od lastnikov privede do omogočanja pritiska na novinarje in pomeni grožnjo svobodi izražanja odgovorne državne oblasti. Kako bo država tokrat ukrepala in kako se bo odzvala vlada še ni znano, vemo pa, da so jih bila polna usta o svobodi novinarjeve že ob prihodu na oblast, zato verjetno tudi iz Društva novinarjev nestrpno pričakujejo njihov odziv, sploh glede na to, da so jim v preteklosti prav levi mediji “šli na roke”, nemalokrat.
