Piše: Jani Drnovšek
Slovensko javnost je razburjala Deklaracija za mir, ki so jo podpisali tudi štirje člani slovenskega predsedstva: Milan Kučan, Dušan Plut, Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl. Po polemičnih razpravah na več sejah izvršnega sveta je bil oblikovan končni osnutek proračuna, ki je kot neposreden vir vključeval vse prometne davke in carine, česar prvi predlog ni predvideval. Slovenska demokratična zveza (SDZ) se je na seji sveta odločila za izvedbo predčasnega kongresa stranke. Za najstarejši hrvaški časnik je Milan Kučan potrdil oceno o razdružitvi Slovenije in SFRJ.
SDZ proti »Deklaraciji za mir«, vodstvo SDP z nekaj znanimi posamezniki v njeno javno podpisovanje
Svet SDZ je na zasedanju sprejel sklep o predčasnem kongresu stranke, saj so v stranki nastale razlike v pogledih na nekatera vprašanja politične identitete, med drugim odnosa do šolstva in polpretekle zgodovine, pa vse do primernosti imena stranke.
Svet je sprejel stališče o odnosu stranke do nacionalne varnosti, v katerem se je stranka zavzemala za ustanovitev lastnih oboroženih sil, podrejenih legitimnim organom države. Predsednik sveta stranke Janez Janša je na seji glede »Deklaracije za mir« izrekel opozorilo: »Slovenska vojska leta 1918 in leta 1945 ni izginila zaradi vojaškega poraza, ampak je bila ukinjena po volji takratnih slovenskih politikov. Leta 1991 kaže, da bo vrhovni poveljnik ravnal podobno, saj so že štirje člani predsedstva podpisali deklaracijo za mir.«
Deklaracijo so podpisali štirje člani vrhovnega poveljstva oziroma predsedstva Slovenije, Milan Kučan, Dušan Plut, Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl, pa tudi številni strankarskim voditelji in javni delavci, med drugim Janez Drnovšek, Ciril Ribičič, Jože Mencinger in Jožef Školč.
Stranka demokratične prenove (SDP) je kot ena od šestih strank, ki so oblikovale omenjeni dokument, organizirala njegovo javno podpisovanje, ki so ga poleg vodstva SDP podpisali še nekateri znani posamezniki, med njimi akademik Janez Milčinski, Boštjan M. Zupančič, Franc Šetinc, Andrej Magajna in drugi. Ob koncu dogodka je predsednik prenoviteljev Ciril Ribičič podpise slovesno predal članu slovenskega predsedstva Dušanu Plutu.
Proračun predvideva razbremenitev gospodarstva, saj uveljavlja bistveno zmanjšanje davkov za izplačane plače
Slovenska vlada je potrdila osnutek republiškega proračuna za leto 1991 v višini 73,8 milijarde dinarjev, kar je takrat predstavljalo 34 odstotkov slovenskega družbenega proizvoda. Finančni minister Marko Kranjec je o osnutku proračuna izjavil, da je bil oblikovan konservativno, saj je vključeval oceno o zmanjšanem slovenskem družbenem proizvodu v tekočem letu. Slovenija je v proračunu zajela vse prometne davke in carine, federaciji pa odmerjala le kotizacijo, skoraj petkrat manjšo od bruto prispevkov za zvezno državo v letu 1990, ko so ti znašali 20 milijard dinarjev. Proračun je jasno izražal zasnovo samostojne države, po drugi strani pa tudi ravnotežje interesov in možnosti, ki je bilo takrat doseženo le začasno, saj je Kranjec napovedal, da bo čez nekaj mesecev potreben rebalans.
Kučan ugotavlja, da je aktualna samo še razdružitev Slovenije od SFRJ
Milan Kučan je v pogovoru za Nedjeljni Vjesnik poudaril, da se zdi čedalje manj realna vzpostavitev nove skupnosti enakopravnih in suverenih jugoslovanskih republik. Ni pa izključil pogajanj med Slovenijo in tistimi republikami, ki si želijo in imajo možnost oblikovati novo državo na podlagi znanih izhodišč.
Vir: gov.si
