V času, ko je Anja Kopač Mrak kraljevala na vrhu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je v državi odvijala prava kraja davkoplačevalskega denarja na račun najbolj ranjive skupine ljudi, torej tistih, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. Glede na to, da je Računsko sodišče RS v revizijskem poročilu ugotovilo, da je šlo absolutni preveč denarja, kar 74,5 milijona evrov javnih sredstev, le za za študije v zvezi z dolgotrajno oskrbo, bi človek pričakoval, da bo kdo za državni kriminal polnjenja levičarskih žepov odgovarjal. Kot je v Sloveniji v navadi, se pač vse pomete pod preprogo, ko so pravi na oblasti.
“Vlada, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za zdravje po ugotovitvah Računskega sodišča RS niso ustrezno načrtovali novega sistema dolgotrajne oskrbe. Vlada pri tem ni natančno določila in razmejila nalog, za katere naj bi bilo pristojno vsako od obeh ministrstev,” so še zapisali glede skrbi za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih.
Pozabili tako na obstoječe slabosti kot na izračun potrebnih sredstev
Iz poročila računskega sodišča je razvidno, da pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi niso bile natančno ugotovljene niti slabosti obstoječega sistema socialnega varstva (SSV) niti izračunana potrebna sredstva ter določeni viri financiranja storitev v okviru nove ureditve. Iz tega razloga zagovarjajo prepričanje, da porabljen znesek v višini 74,5 milijona evrov, predstavlja absolutno prevelik znesek za projekte, ki so “zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne”.
Glede porabe 74,5 milijona evrov, namenjenih zgolj za študije primernosti, na računskem sodišču ugotvaljajo, da gre za nesorazmeren strošek, saj ni mogoče pričakovati, da bo sedaj država prispevala k vzpostavitvi sistema, ki bo vsem upravičenecem ne glede na kraj bivanja in finančne zmožnosti, zagotavljal potrebno oskrbo. Iz vsebine poročila je jasno razvidno, da načrtovanje med vsemi deležniki, torej Vlado RS, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za zdravje niakor ni bilo ustrezno.
S strani vlade namreč niso bile natančno določene naloge, ki so predstavljale predmet prenosa pristojnosti z ministrstva Kopač Mrakove na ministrstvo za zdravje, niti ni pokazala, kako bi lahko te nove naloge Ministrstvo za zdravje opravljalo bolje od ministrstva Kopač Mrakove. Žalostno je, da za 74,5 milijona evrov, ki je šel iz denarja slovenskih davkoplačevalcev, niso uspeli niti natančno določiti vsebine projektov in pričakovanega učinka izvedenih projektov na novo ureditev dolgotrajne oskrbe. Nekateri od projektov pa sploh niso bili izvedeni v načrtovanem obdobju.
Prazne študije brez dejanskih rezultatov
Zaradi brezbrižnosti in arogance je bilo kar 74,5 milijona evrov porabljenih zgolj za prazne študije brez dejanskih rezultatov. Računsko sodišče je ocenilo, da tako Ministrstvo za zdravje kot tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti načrtujeta in izvajata projekte, ki temeljijo zgolj na zamislih in ne na ugotovljenih oziroma izkazanih potrebah upravičencev in potencialnih upravičencev do pomoči in finančnih zmožnostih (upravičencev, občin in države). Zaradi neobvladovanja tveganja bo posledično pomoč na domu še bolj finančno nedosegljiva in nedostopna. Ministrstva pač nista uspeli izračunati potrebnih dodatnih sredstev za izvajanje (novih) storitev.
“Po naši oceni so načrtovana sredstva v znesku 74,5 milijona evrov nesorazmeren strošek glede na dejstvo, da pričakovani učinek projektov ni vnaprej določen. Ocenjujemo namreč, da so potrebe po institucionalnem varstvu jasno izražene s številom prošenj za sprejem v DS, po drugi strani pa bi bilo potrebe po drugih vrstah pomoči treba ugotoviti in se nanje ustrezno odzivati,” so še zapisali v revizijskem poročilu. Pri tem pa tudi ni znano ali so sploh upoštevali, da oskrba v okviru pomoči na domu med najdražjimi, medtem ko je oskrba v državni ustanovi med najcenejšimi oblikami sistema socialnega varstva.
Jasno na belem je, da je kar 74,5 milijona evrov šlo v nič. Na tem mestu se upravičeno vprašamo, če bo mar kdo odgovarjal, ali se bo molčalo, ker so bili pač pravi na oblasti. Povsem nedopustno je, da v primeru afere velikih razsežnosti mainstream mediji molčijo, namreč zaradi kraje davkoplačevalskega denarja zmanjkuje denarja za gradnjo domov za ostarele in za druge, ki nujno potrebujejo socialno pomoč. V praksi zopet vidimo, da tisti, ki se razglašajo za socialno najbolj pravične, so v resnici tisti, ki ranjlivim največ vzamejo in jih potiskajo na obrobje družbe. Sramota!
Hana Murn/Nova24TV
