Kakor so v javnem pismu zapisali v krogu Mladih zdravnikov Slovenije, “se neustrezna komunikacija vladnih funkcionarjev, uperjena v zdravnike, nadaljuje.” Zato se odzivajo na izjavo ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hojnik.
Ministrica je dejala: “V vladi utemeljeno pričakujemo, da bodo zdravniki pozornost od višine svojih plač vendarle usmerili k bolnikom in jih končno postavili v ospredje. Čas je, da pozornost posvetijo ljudem oz. bolnikom, da bodo ti od višjih plač zdravnikov nekaj imeli – in to je pravočasna, skrbna obravnava.”
Ob tem Mladi zdravniki izpostavljajo, da ministrica očitno ni seznanjena s tem, “kdo in kaj je središče našega dela – to je vedno bil in vedno bo pacient ter njegova dobrobit. Iz tega razloga zdravniki že vrsto let opozarjamo na pomanjkljivosti in napake v sistemu, za katere nismo ne odgovorni ne pristojni. Da pa bi lahko vsakodnevno našim bolnikom zagotovili najustreznejšo oskrbo, pričakujemo, želimo in zahtevamo urejen javni zdravstveni sistem.”
Ob tem ostro zavračajo namigovanja politike, da so zdravniki odgovorni za slab javno-zdravstveni sistem in za neučinkovitost politike na tem področju v zadnjih letih in desetletjih: “Sami namreč v tem sistemu že (pre)dolgo delamo preko vseh strokovnih in osebnih zmožnosti, z enim najnižjih številom zdravnikov na prebivalca v Evropi. Zdravniki se vsak dan z zadnjimi atomi moči borimo, da zagotovimo pacientom, kolikor je v danih razmerah le mogoče, dobro obravnavo. Le-te pa ravno zaradi napačne zdravstvene politike in nepoznavanja stanja s strani politikov pogosto ni več možno zagotoviti.”
“Grozljivo je, da smo priča postopni normalizaciji neprofesionalnega obnašanja in izjav ministrov in s tem hujskanja množic proti določeni poklicni skupini – zdravnikom. To zdravstva v Sloveniji ne bo rešilo. Izjava ministrice omalovažuje izjemne napore, ki jih zdravniki, ki še nismo odšli, vlagamo v reševanje pacientov iz potapljajočega se slovenskega zdravstva,” so še jasni Mladi zdravniki Slovenije.
In sklenejo: “Ministrico vabimo, da se v naslednjih dneh (kadarkoli – podnevi, ponoči, med vikendom ali praznikom – delamo namreč ne glede na dan ali uro) pridruži komu od nas in se na lastne oči prepriča, kdo je pri našem delu za nas v ospredju: to je vedno bil in vedno bo bolnik. Verjamemo, da se bo tako zavedla neustreznosti svoje izjave ter se za neprimerno komunikacijo in namigovanja tudi opravičila.”
