Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 4,1-11): Tisti čas je Duh odvêdel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal napósled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« On pa je odgovóril: »Pisano je: ›Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.‹« Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: ›Svojim angelom bo zate zapovedoval‹ in: ›Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.‹« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je tudi: ›Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!‹« Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« Tedaj mu je Jezus rekel: »Pobêri se, satan, kajti pisano je: ›Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!‹« Tedaj ga je hudič pústil, in glej, angeli so pristopíli in mu stregli.
Dandanes lahko zasledimo kar nekaj dobro šolanih teologov, ki trdijo, da hudič v resnici ne obstaja in da je to, kar je omenjeno v Svetem pismu, le poosebljena alegorija za nekaj neosebnega. Ker je zlo po njihovo le odsotnost dobrega, ker če bi hudič res obstajal, potem po neki razumski logiki ljudje moralno ne bi bili odgovorni za zlo, ki se nam dogaja. A vendar, takšen premislek je dejansko netočen. Kot beremo v evangeliju, Jezus ni samo ozdravljal, ampak tudi osvobajal ljudi hudih duhov. Je torej vse to le prispodoba, simbol? Ne, evangelij je dejansko tu zelo neposreden in iskren: obstajajo tudi padli angeli, ki v našem duhovnem svetu izvajajo nasilje proti nam samim. Vendar sami ne moremo neposredno zaznati nevarnosti, kajti skušnjave imajo velikokrat podobo nečesa sladkega, nečesa dobrega. In za temi skušnjavami se velikokrat skriva kakšen “dober namen”, a kot vemo, pri hudiču dobrih namenov ni. Hudič veliko obljublja, malo daje, vzame pa vse.
