Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 19,1-10): Tisti čas je Jezus prišel v Jeriho in šel skozi mesto. In glej, bil je neki mož, Zahej po imenu, ki je bil višji cestninar in bogat. Želel je videti Jezusa, kdo je, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Tekel je torej dalje in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, zakaj tam je moral iti mimo.
Ko je Jezus prišel na ono mesto, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, stopi hitro dol; danes moram ostati v tvoji hiši.« In stopil je hitro dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali, češ: »Ustavil se je pri grešnem človeku.« Zahej pa je stopil pred Gospoda in rekel: »Glej, Gospod, polovico svojega imetja dam ubogim in, ako sem koga v čem prevaral, povrnem četverno.« Jezus mu je rekel: »Danes je v tej hiši prišlo zveličanje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je izgubljenega.«
Če smo prejšnjo nedeljo razmišljali o priliki o farizeju in cestninarju (no, pravzaprav o pobiralcu davkov), se tokrat soočamo s čisto realno situacijo, s katero se je soočil Jezus. In tu se pokaže usmiljenje Boga. Usmiljenje je namreč tista sila, zaradi katerega na tem svetu ni “brezupnih primerov”. In je neskončno privlačna.
Nadaljevanje preberite TUKAJ.
