Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Največji slovenski kohezijski projekt s področja varovanja okolja, ki je vreden 135,6 milijona evrov, stoji že skoraj leto in pol. Največ polemik se je pojavilo v povezavi s traso. Ta namreč s pomočjo sumljivih gradbenih dovoljenj poteka preko vodonosnika Kleče – vira pitne vode, od katerega je odvisno 300 tisoč Ljubljančanov. Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer še naprej z bagrom rovaril po zasebnih njivah in polagal cevi, nato pa so proti koncu leta 2019 poslanci izglasovali priporočila ministru za okolje in prostor, da na podlagi veljavne zakonodaje nemudoma sprejmejo vse ukrepe za pridobitev zahtevane dokumentacije v zvezi z gradnjo kanalizacije na vodovarstvenem območju v Ljubljani in zagotovijo spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine lastnikov zemljišč. Ministrstvo Andreja Vizjaka je ustavilo razvpiti kanal C0, poroča danes Delo.
Spomnimo, revizija Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je konec leta 2019 razkrila nepravilnosti povezane s postopki za izgradnjo kanalizacijskega voda C0 čez vodovarstveno območje Kleče. Notranje revizijsko poročilo glede načrtovanja gradnje kanalizacijskega voda C0 je namreč razkrilo hude nepravilnosti, ki so jih zagrešili na Agenciji RS za okolje (Arso). Revizija je med drugim ugotovila, da je Arso Mestni Občini Ljubljana izdal gradbeno dovoljenje za kanalizacijski kanal C0 že pred izdelavo predhodnega postopka presoje vplivov na okolje. Nadalje, uslužbenci Arso v svojih postopkih niso niti preverili, ali bi lahko zaradi kanalizacijskega voda, ki teče preko vodonosnika Kleče lahko prišlo do poslabšanja stanja podzemne ali površinske vode. Gradnji kanalizacije se torej ni nasprotovalo, nasprotovalo pa se je gradnji čez vodovarstveno območje, kar bi lahko predstavljalo grožnjo za onesnaženje pitne vode. Poleg tega se je posegalo tudi v lastniške pravice lastnikov zemljišč, ki mejijo ali potekajo po predvideni trasi kanalizacijskega voda. Časovni potek projekt Čisto zate, v okviru katerega se gradi tudi kanal C0, trenutno ni znan – na občini pojasnjujejo, da je vezan na končanje upravnih postopkov.
Arso je lani septembra odločil, da mora občina za gradnjo povezovalnega kanala z dodajanjem armiraneobetonske kinete, in sicer na odseku med Črnučami in Brodom, pridobiti okoljevarstveno soglasje. Izvesti je bilo treba presojo vplivov na okolje. Ko je občina to vlogo vložila, je Arso ugotovil, da za to ni pristojen – za vodenje integralnega postopka je namreč pristojno okoljsko ministrstvo, predmet okoljevarstvenega soglasja bi bilo le, če gradbeno dovoljenje še ne bi bilo izdano. “Če je objekt, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, objekt z vplivi na okolje, se postopek izdaje gradbenega dovoljenja in presoje vplivov na okolje iz zakona, ki ureja varstvo okolja, v skladu s 50. členom gradbenega zakona, združita v integralni postopek,” so pojasnili v Delu. Mestna občina Ljubljana se je sicer na sklep agencije pritožila, a je bila pritožba zavrnjena. Po mnenju MOL-a naj bi bila odločitvi okoljskega ministra Andreja Vizjaka botroval izzid na referendumu o vodah. Kar je smešno, znano je namreč, da stranka SDS že vrsto let opozarja na nepravilnosti na tem področju – alternativa sporni trasi bi bila namreč kopanje po naseljenem območju, kar pa bi pomenilo razkopavanje cest, večji ovinek, polaganje asfalta – vse to bi seveda pomenilo dodatne stroške, posledično pa bi ostalo manj denarja za bolj sofisticirane namene, kot se je nekoč izrazil dr. Anže Logar. Je pa zanimivo, da se borci za vodo, ki so se tako zelo zavzemali, da bi predlog zakona o vodah na referendumu padel, glede spornega kanala niso oglasili.
