16.5 C
Ljubljana
sobota, 23 septembra, 2023

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan zadovoljna s presojo ESČP, ne glede na to, da je njen prehodnik istih ideoloških barv

Piše: N. Ž. (nova24tv.si)

Potem ko je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v primeru Igor Bavčar proti Sloveniji razsodilo, da je bila Bavčarju v sojenju v zadevi Istrabenz kršena pravica do domneve nedolžnosti, je s tem prisolilo pravcato zaušnico slovenskemu pravosodju in nekdanji vladi Mira Cerarja, kjer je mesto pravosodnega ministra opravljal Goran Klemenčič. Zanimivo je, da je aktualna ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan izrazila zadovoljstvo nad razsodbo, čeprav je bil njen predhodnik, ki ga stvar zadeva, iste ideološke barve.

Goran Klemenčič je leta 2016, torej v času, ko je potekalo sojenje proti Igorju Bavčarju, v vlogi ministra za pravosodje na eni izmed televizij dejal, da bodo v primeru zastaranja primera padale glave v pravosodju. Klemenčičeve izjave so po mnenju sodišča namigovale na Bavčarjevo krivdo in povzročile odziv sodišč ter vlade. “S tem je bila kršena domneva nedolžnosti v tej zadevi.”  V pritožbi pa je bila sicer navedena tudi izjava nekdanjega premiera Mira Cerarja, ki je javno dejal, da zakonsko zaostrovanje pogojev za odlog zaporne kazni “preprečuje, da bi igrali košarko nekateri, ki bi morali verjetno prestajati zaporno kazen”.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je v odzivu za STA izrazila svoje zadovoljstvo glede omenjene razsodbe o delu sodišč v primeru Bavčarja. “Sodišča mu niso kršila pravic v kazenskem postopku,” je dejala in dodala, da je bila sodniška argumentacija v obsodilni sodbi ustrezna in konvencijsko skladna. V zvezi z učinkom izjav svojega predhodnika Klemenčiča in nekdanjega premierja Cerarja je povedala, da je ESČP v sodbi še “okrepilo svojo že do sedaj zelo strogo presojo spoštovanja domneve nedolžnosti kot enega od stebrov pravice do poštenega sojenja”. Po njenih besedah se je posebej poudarilo, da “morajo biti nosilci političnih in drugih visokih javnih funkcij zadržani pri komentiranju odprtih kazenskih postopkov in se zlasti vzdržati vsakršnih izjav, ki bi lahko pri splošni javnosti in sodstvu sprožile vnaprejšnje domneve o krivdi obtoženca”.

Klemenčič želel biti komisar za človekove pravice Sveta Evrope

Klemenčič, ki se je marsikomu vtisnil v spomin kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je v preteklosti celo imel ambicije, da bi zasedel mesto komisarja za človekove pravice Sveta Evrope. Tedanji poslanec dr. Vinko Gorenak je v znak nezadovoljstva nad Klemenčičevo kandidaturo na tiskovni konferenci povedal, da za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope kandidira “človek, ki je kršil človekove pravice veliko ljudem”, še posebej v primeru poročila o premoženjskem stanju predsednikov strank. Kot problematično pa je po poročanju STA izpostavil tudi njegovo izjavo o odprtem sodnem primeru, ko je izjavil, da bodo letele glave. “To je bil nedopusten pritisk na pravosodje,” je bil jasen in dodal, da si kaj takega v prejšnjem sistemu ni dovolil nihče izmed političnih funkcionarjev. Podal je oceno, da je za mesto komisarja neprimeren.

Goran Klemenčič (Foto: STA)

Ker je Klemenčič užival podporo tedanje vlade, je bil sprejet sklep o podpori kandidaturi ministra za pravosodje za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope. Klemenčiču se je uspelo uvrstiti v ožji izbor poleg kandidatke Bosne in Hercegovine Dunje Mijatović in kandidata Francije Pierre-Yvesa le Borgna, kar je pomenilo, da je s tem predstavljal tudi uradnega kandidata Odbora ministrov omenjene organizacije. “Gre za priznanje ne samo kandidatu in njegovemu dosedanjemu delu, ampak tudi Republiki Sloveniji, obenem pa je to tudi potrditev ugleda naše države v tej najstarejši evropski organizaciji,” so tedaj po poročanju Žurnala24 v znak zadovoljstva sporočili iz pravosodnega ministrstva. Kakorkoli, ker nihče izmed kandidatov ni bil izvoljen, se je Klemenčič naposled odločil, da vendarle umakne kandidaturo, na koncu pa je bila na mesto komisarke izvoljena Mijatovićeva.

V luči omenjene razsodbe v primeru Bavčar se kaže, da so bile kritike na račun Klemenčičeve kandidature več kot upravičene, komisar za človekove pravice Sveta Evrope naj bi se namreč boril proti kršitvam na področju človekovih pravic. Če bi bil Klemenčič tedaj izvoljen, bi omenjena sodba vrgla temno senco na ugled Slovenije, saj bi še kar zasedal omenjeni položaj.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine