Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Minister Zvone Černač je za nacionalno televizijo povedal, da je Načrt za okrevanje in odpornost zgodovinski zaradi zavedanja, da nam bo dostopnih vsaj 1,8 milijarde evrov pod pogojem, da bomo uresničili reforme, ki smo jih zapisali v omenjen Načrt. “Zavedati se je treba, da se nekatere od teh reform že dogajajo in da jim posamezne vplivne skupine zelo ostro nasprotujejo, kar zna predstavljati problem v nadaljevanju do dostopnosti teh sredstev,” je dejal. Tak primer je reforma, ki se nanaša na zakon o demografskem skladu, ki prinaša zagotovitev stabilnosti pokojninskega sistema in ureditev dolgotrajne oskrbe. “Če uresničitev teh sprememb ne bo, potem tudi dostopa do sredstev ne bo,” je izpostavil. Minister pa je med drugim še enkrat razjasnil natolcevanja Luke Mesca, češ da je Evropska komisija že dvakrat negativno ocenila slovenski Načrt.
Minister za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač je v izjavi za oddajo Točka preloma na Televiziji Slovenija spregovoril o nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost. Poudaril je, da je zgodovinskega pomena za Slovenijo – ne zaradi 1,8 milijarde evrov sredstev, pač pa zaradi reform, ki smo jih zapisali v Načrt in ki bi morale biti izpeljane že v preteklih letih, pa niso bile. Odgovoril pa je tudi na očitke iz gospodarstva in energetike, da naj bi bilo za ti dve področji v Načrtu za okrevanje in odpornost namenjenih premalo sredstev. Jasno namreč je, da problem ni v pomanjkanju sredstev, temveč v gospodarni in racionalni porabi tega denarja. Poudaril je še, da je 1,8 milijarde evrov le manjši del sredstev od skupaj 9 milijard evrov, ki so Sloveniji na voljo iz več finančnih mehanizmov do leta 2030.
Na nacionalni televiziji so v oddaji gostili dr. Mojmira Mraka, z Ekonomske fakultete, pogovarjali so se o tem, kaj bodo omogočila evropska sredstva, zakaj gospodarstvo ni zadovoljno z načrtom za okrevanje in odpornost in zakaj je pomembna digitalizacija podjetij. V oddajo so vključili tudi dva kratka posneta izseka ministra Černača, ki pa ju je uredništo izrezalo po svoje, kot jim je pač ustrezalo. Minister je med drugim še enkrat razjasnil tudi natolcevanja Luke Mesca, ki je vse do 21. februarja govoril, da je Evropska komisija že dvakrat negativno ocenila slovenski Načrt, vendar kot pravi minister: “21. februarja je bila uredba, ki omogoča vlaganje teh načrtov v proceduro, šele sprejeta“, kar postavlja Mesca na laž. Nikakor ne gre spregledati, da je bila Slovenija med prvimi šestimi državami, ki je konec januarja sprejela sklep o zagotovitvi lastnih virov, kar je sploh pogoj za aktiviranje teh sredstev, ter med prvimi 13. državami, ki je do 30. aprila vložila v formalno proceduro Načrt v potrjevanje. “In ta načrt je tisti, na katerega bo Evropska komisija dala svojo oceno, vse ostalo pa so bila predhodna usklajevanja na administrativno-tehnični ravni tako za Republiko Slovenijo kot za druge države članice.” Namen teh usklajevanj pa je bil, da Slovenija pripravi Načrt, ki bo operativen, koristen gospodarstvu in ljudem ter konec koncev tudi realno izvedljiv v naslednjih petih letih.
Ni problem pomanjkanje denarja, pač pa pametna poraba tega denarja
Na navedbe, da so si več zagotovljenih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost želeli v energetiki za distribucijska omrežja in tudi v gospodarstvu za digitalizacijo gospodarstva, je minister Černač odgovoril: “Kar se tiče digitalizacije, bo ves denar na koncu končal v gospodarstvu. To je umetno ustvarjanje dilem,” in pojasnil: “Mi smo sicer razdelili sredstva za področje posodobitve digitalnih oz. informacijskih sistemov v javnem sektorju in v državni upravi, vendar v končni posledici bodo sredstva, ki jih namenjamo za posodobitev teh sistemov, končala v gospodarstvu, pri gospodarskih subjektih.” Kot je dejal, še nikoli doslej v zgodovini te države v tako kratkem obdobju ni bilo za to področje namenjenih toliko sredstev. “Bolj pomembno pa je vprašanje, ali bomo znali ta znatna sredstva, ki gredo v nekaj 100 milijonov evrov, tudi koristno in pametno porabiti. Ali bomo s tem denarjem dejansko prišli v neko nadaljnjo fazo na področju informacijske družbe in podpore sistemom ali pa te priložnosti ne bomo izkoristili. Tukaj ni problem pomanjkanje sredstev, pač pa je glavna naloga zagotoviti ustrezno tehnološko in informacijsko prenovo, ki je dolga leta nazaj nismo naredili. Tako da je ta dilema glede sredstev javni sektor-gospodarstvo umetno vzpostavljena.” Prepričan je tudi, da za energetiko ni namenjenih premalo sredstev. Pojasnil je, da v energetiki ni problem pomanjkanje denarja, pač pa je bil to v preteklosti vselej problem pametne porabe tega denarja – in če bomo na tak način razpravljali, se lahko zgodi, da se bo enak problem ponovil tudi v prihodnosti.
