Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
“Razvojno-gospodarsko predstavništvo v Silicijevi dolini bomo ustanovili še letos. Do konca leta bomo imeli tam zaposleni dve osebi, ki bosta skrbeli za promocijo slovenskih podjetij v ZDA in povezovanje najboljših ameriških univerz s Slovenijo. S tem predstavništvom se bomo pridružili elitnemu klubu evropskih držav,” je dejal za Siol minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Dodaja, da bodo prav tako že letos osnovnošolcem, dijakom in starejšim od 55 let omogočili brezplačen dostop do tečajev naprednih digitalnih veščin, glede na potrebe trga dela pa bi lahko na ministrstvu tudi razmislili o brezplačni prekvalifikaciji delavcev, na kar nas opozarja tudi UMAR.
Lani poleti smo dobili novega ministra brez resorja, zadolženega za digitalno preobrazbo, Marka Borisa Andrijaniča. Teden dni pozneje pa je vlada ustanovila službo za digitalno preobrazbo, katere vodenje je prevzel prav Andrijanič. Naloga službe je usklajevanje, usmerjanje in pospeševanje ključnih ukrepov na področju digitalizacije države. Ker je od imenovanja Andrijaniča minilo več kot pol leta, so pri Siolu ministra povabili na intervju, da preverijo, kaj je storil v tem času in kakšne načrte ima za naprej.
Eno izmed ključnih priporočil Strateškega sveta za digitalizacijo je uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole. Na tem področju žal že močno zaostajamo za najnaprednejšimi evropskimi državami. “Verjamem pa, da lahko ta samostojni predmet v prenovljeni obliki ponudimo vsem osnovnošolcem in dijakom že v od dveh do treh letih. Trenutno pripravljamo resolucijo, v kateri bo jasno določena časovnica s ključnimi koraki do tega cilja. Pri tem se bomo zgledovali po državah, kot so Danska, Švedska in Estonija, kjer se otroci že pri sedmih letih učijo osnov programiranja,” je pojasnil Andrijanič.
Prav tako bodo po njegovih besedah že letos osnovnošolcem in dijakom omogočili brezplačen dostop do tečajev naprednih digitalnih veščin, kot so programiranje, robotika, umetna inteligenca in digitalno podjetništvo. Pogoj za to je sprejetje zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je pravkar v vladni proceduri. “Naš cilj je, da s tem zakonom in znatnimi sredstvi, ki jih imamo na voljo, postanemo ena najbolj digitalno vključujočih evropskih držav do konca tega desetletja,” je dodal.
Primanjkuje učiteljev računalništva in informatike
Ker na tem področju primanjkuje učiteljev, bodo z omenjenim zakonom tudi učiteljem omogočili brezplačne tečaje digitalnih veščin. “Veseli me tudi, da se že intenzivno posvečamo osvežitvi celotnega kurikuluma s ciljem vključevanja novih tehnologij v različne predmete. Nobena sprememba ni preprosta, a ključno je, da dobre volje med učitelji ne manjka,” je pojasnil minister, ki še ugotavlja, da bodo ključen izziv kadri. Do uvedbe novega obveznega predmeta bodo morali zaposliti kar nekaj novih učiteljev računalništva in informatike. “Zato bomo s štipendijami in drugimi ukrepi poskušali privabiti čim več mladih, da se odločijo za študij pedagogike na tem področju. Vesel sem, da država na tak način že spodbuja šolanje za vrsto deficitarnih poklicev, še posebej na tehniškem področju.”
Digitalne veščine danes predstavljajo jezik, ki ga govori ves svet. Slovenija je na tem področju pod evropskim povprečjem, saj samo 55 odstotkov odraslih obvlada vsaj osnovne digitalne veščine. Prav zato bodo že letos zagnali največji program digitalnega opismenjevanja v naši zgodovini. “Poleg programov za mlade, o katerih sem že govoril, so za nas ključni tudi starejši, ki najbolj trpijo zaradi digitalne izključenosti. Prav zato bomo starejšim od 55 let omogočiti brezplačen dostop do tečajev osnovnih digitalnih veščin,” je dodal.
Tudi starejšim bodo na voljo digitalni boni
Z njimi želijo spodbujati čim bolj praktična znanja, pa naj gre za uporabo spletne banke ali pa spletnih storitev javne uprave. Vsak, ki se bo udeležil subvencioniranega tečaja, bo upravičen tudi do digitalnega bona v vrednosti 150 evrov za nakup tablice ali druge računalniške opreme. S tem želijo doseči, da bodo svoja nova znanja takoj prelili v prakso. Prav tako bodo na podlagi omenjenega zakona lahko financirali klicne centre, ki bodo na voljo starejšim za reševanje tehničnih težav.
Poseben poudarek bo predvsem na deklicah, saj v Sloveniji ne primanjkuje zgolj inženirjev, temveč predvsem inženirk. “Znanje je naše največje bogastvo, zato je prav, da odkrijemo in podpremo prav vsak talent,” je poudaril. Po našem mnenju pa bi moralo ministrstvo pred načrtovano potrditvijo zakona februarja razmisliti tudi o možnem nacionalnem programu o prekvalifikaciji zaposlenih, saj bi tudi na takšen način lahko pridobili kompetenten kader na področju programiranja, saj imamo na eni strani višek družboslovnih diplomantov, ki se ne morejo zaposliti, svojo novo priložnost pa bi lahko našli na področju programiranja.
Do novih kadrov tudi s pomočjo (pre)usposabljanja
Tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) poudarja, da bi morali krepitev znanj in veščin prebivalstva dosegati s pomočjo pospešenega izobraževanja in (pre)usposabljanjem za znanja in spretnosti prihodnosti, vključno z digitalnimi veščinami ter vpeljevanjem vidika krožnosti gospodarjenja in spodbujanjem vključenosti odraslih v sisteme izobraževanja ter usposabljanja za uspešno soočanje s prihajajočimi izzivi, tudi tistih, katerih delovna mesta bodo v večji meri izpostavljena avtomatizaciji in spremembam.
Povečati bi se moral delež sredstev za pametno preobrazbo v kohezijski politiki 2021-2027 v smeri naprednih držav, kot sta Irska in Finska. S tem bi se, v odvisnosti od strateških usmeritev drugih držav, po intenzivnosti vlaganj v BDP-ju za digitalizacijo in pametno preobrazbo, Slovenija pozicionirala okoli povprečja.
Na področju vlaganj v sektor države bi morali vlagati v pametno in trajnostno preobrazbo, tudi z EU sredstvi: ker Slovenija, vsaj v pametno preobrazbo, vlaga manj od drugih držav, bi morala ta ključna vlaganja za dvig produktivnosti povečati. “Iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost se zaostanek, tudi zaradi nižje intenzivnosti pomoči EU, ne bo zmanjšal, saj bo Slovenija v povprečju v digitalizacijo vlagala za 0,7 odstotne točke BDP manj od drugih držav vzhodne in južne Evrope,” so še poudarili.
V Silicijevi dolini bomo imeli svoje predstavništvo
Eden izmed ukrepov strateškega sveta za digitalizacijo, ki ga pripravljajo skupaj z ministrstvom za zunanje zadeve je ustanovitev Razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini, ki ga bodo ustanovili še letos. Do konca leta bodo imeli tam zaposleni dve osebi, ki bosta skrbeli za promocijo slovenskih podjetij v ZDA in povezovanje najboljših ameriških univerz s Slovenijo. “Prav tako želimo privabiti čim več tehnoloških in drugih investicij v Slovenijo. S tem predstavništvom se bomo pridružili elitnemu klubu evropskih držav, med katere spadata tudi Avstrija in Danska. Zadnja ima tam zaposlenih kar 40 ljudi,” je še dejal Andrijanič.
