6 C
Ljubljana
sreda, 25 decembra, 2024

Mineva 1000 dni od ruskega vojaškega napada na Ukrajino; Zelenski: Ne pristajamo na teritorialne kompromise

Piše: C. R.

Na tisoči dan ruskega vojaškega napada na Ukrajino se ruski napadi na Ukrajino nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Ponoči je Rusija Ukrajino napadla s 87 brezpilotniki tipa Shahed, od katerih jih je ukrajinska zračna obramba zbila 51. Napad je imel znova tragične posledice za civilno prebivalstvo. Tokrat je brezpilotnik priletel v stanovanjski blok v Gluhovu, v Sumski regiji. Umrlo je 9 ljudi, med njimi tudi otrok. Ranjenih je še enajst ljudi, med njimi dva otroka. Pod porušeno stavbo so še najmanj štirje ljudje, zato lahko število mrtvih in ranjenih še naraste.

Dan pred tem so Rusi napadli ukrajinsko energetsko omrežje in ga spet resno poškodovali; mesto Harkiv je glede preskrbe z elektriko povsem odvisno od sosednjih regij. Brez elektrike je po napadu ostala tudi Odesa, v Sumah pa je bila v zračnem napadu porušena stanovanjski blok; pod ruševinami so bili mrtvi in ranjeni. Še dan prej je Krivij Rih skupaj z preživelim očetom objokoval smrt matere in treh malih otrok, ki so bili ravno tako ubiti v ruskem zračnem napadu.

Ukrajina je v težki fazi vojne

Takšen je že 1000 dni vojni vsakdanjik v Ukrajini. Tisoč dni siren, strahu, skrbi, smrti, solz in besa, tisoč dni, v katerih so izdihnila številna nedolžna življenje, bile uničene družine in brezskrbna otroštva, bila pohabljena mlada leta. Najmanj deset milijonov Ukrajincev je v teh treh letih zapustilo državo, Ukrajina se že sedaj sooča z demografsko krizo, v nekaterih podjetjih delajo samo še starejši zaposleni, mladi so odšli. Številni v tujino, kot begunci, zlasti ženske in otroci, moški pa na fronto, kjer umirajo najboljši medtem, ko branijo domovino pred nenehnimi ruskimi juriši. Ruskih vojakov, ki napadajo Ukrajino, je nekajkrat več, saj Kremlju ni žal ljudi: na krvave juriše pošilja »odvečne ljudi«, ljudi ki »jih ni škoda, ki v civilnem življenju niso nič ustvarili«. Na tak način nameravajo izčrpati ukrajinsko vojsko in ji porabiti zaloge orožja. Do inavguracije novega ameriškega predsednika Trumpa hočejo Rusi zavzeti čim več ukrajinskega ozemlja in Ukrajino čimbolj oslabiti, zato so za 40 odstotkov okrepili vsakodnevne zračne napade z brezpilotniki in raketami na Ukrajino. V zadnjih tednih se veliko govori o pogajanjih za mir v Ukrajini – vendar pa je jasno, da s teroristično državo niso ravno mogoča. Putin, tako je povedal Sholzu po telefonu,  bi začel pogajanja na osnovi nove teritorialne realnosti in bi rad obdržal kar štiri ukrajinske regije ter zagotovilo, da se Ukrajina odpoveduje članstvu v NATO in evropski prihodnosti.

Stisnjeni zobje in krvave solze

Ukrajinski predsednik Zelenski, ki je včeraj obiskal strateško pomembno mesto Pokrovsk na frontni liniji, danes pa nagovarja Evropski parlament v Bruslju, pa je na to dejal, da ne bodo le »sedeli in poslušali« saj je Ukrajina samostojna država, in ne pristaja na teritorialne kompromise. Zelenski poudarja, da mora Ukrajina začeti pogajanja, če bi do resnih pogajanj sploh prišlo, čim močnejša, z odločno podporo zaveznikov, in svari, da Putin v resnici noče miru, ampak odmor, da bi si nabral moči in orožja, saj hoče uničiti Ukrajino. V ukrajinskih medijih je prebrati veliko člankov, v katerih je izraženo upanje, da novi ameriški predsednik Trump, ki je dejal, da bo vojno v Ukrajini končal »v enem dnevu«, ni pa (še) povedal, kako namerava to storiti, vendarle bo pusti Ukrajine na cedilu in da jo bo še naprej podpiral. Sicer pa Ukrajince preveva jeza, bes in gnev – ljut, kot temu pravijo, včasih tudi na zaveznike (tem so za vso pomoč vedno hvaležni), katerih pomoč prihaja prepogosto prepočasi. Želijo si pravičnega miru, ko bo ozemeljsko celovita suverena država Ukrajina spet zadihala svobodno, a ga ni in ni na obzorju. Ukrajinski bojni duh in zanos, na krilih katerega je minilo prvo leto vojne v odporu proti ruskemu okupatorju, je nadomestila izmučenost in trdna odločenost, da se s krvavimi solzami na licih in s stisnjenimi zobmi borijo naprej.

Rakete dolgega dosega

Svetovni mediji so v teh dneh razširili novico, da je odhajajoča Bidenova administracija Ukrajini dala za uporabo raket dolgega dosega ATACMS za udarce po notranjosti Rusije. Kmalu za tem sta dovoljenje za uporabo raket dolgega dosega Storm Shadow in Scalp dali še Velika Britanija in Francija.

Putin danes potrdil novo jedrsko doktrino

Medtem je diktator Putin spet grozil z vojno Evropi, če bi Ukrajinci uporabili omenjene rakete – češ to bi bilo direktno vmešavanje NATA v vojno, in je za povrh prav danes potrdil novo rusko jedrsko doktrino, ki določa, da se »agresija katere koli nejedrske države, v kateri sodeluje ali jo podpira jedrska država, šteje za njihov skupni napad na Rusijo.« Kot jo povzemajo mediji, v novi doktrini piše še, da se temelji ruske državne politike na področju jedrskega odvračanja lahko izpopolnjujejo glede na zunanje in notranje dejavnike, in da     Rusija na jedrsko orožje gleda kot na odvračilno sredstvo, katerega uporaba je skrajni in obvezni ukrep. V njej piše še, si Moskva „po najboljših močeh prizadeva“ za zmanjšanje jedrske grožnje, hkrati pa je bil dopolnjen seznam vojaških groženj, za nevtralizacijo katerih so potrebni takšni ukrepi, kot je uporaba jedrskega orožja.

Stavba Evropske komisije v barvah ukrajinske zastave

Evropski parlament pa se je danes sešel na izrednem zasedanju v Bruslju, s katerim obeležujejo tisoč dni ruske invazije v Ukrajini. Ukrajina bo tudi osrednja tema zasedanja obrambnih ministrov EU. Evropske poslance bo ob tej priložnosti preko video povezave iz Ukrajine nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je Bruselj nazadnje obiskal oktobra, ko je na vrhu EU predstavil svoj načrt za zmago oz. strategijo za končanje vojne. Odkar je Rusija 24. februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, Evropska unija odločno podpira Ukrajino in obsoja rusko agresijo. Proti Rusiji je uvedla sankcije, Kijevu pa zagotavlja obsežno politično, humanitarno, vojaško in finančno pomoč.

Evropa: Ukrajina je na poti v EU

Evropski parlament je bil tudi močan podpornik prizadevanj Ukrajine, da bi se pridružila Evropski uniji. Ukrajina je skupaj z Moldavijo pristopna pogajanja začela konec junija. Poleg tega so evroposlanci odločno podprli stališče, da mora Rusija finančno nadomestiti uničenje, ki ga je povzročila v Ukrajini, in da bi morala EU za to uporabiti zaplenjeno rusko premoženje. Od leta 2021 je Evropski parlament sprejel vrsto resolucij v zvezi z Ukrajino, še poudarjajo v tej instituciji.

Nadaljnja vojaška podpora Ukrajini bo tudi v ospredju današnjega zasedanja obrambnih ministrov EU v Bruslju, zadnjega pod vodstvom visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine