Poročali smo (TUKAJ), da je Milan Kučan odpotoval na dopust na otok Rab in da menda v tiste kraje prihaja tudi Marjan Šarec (LMŠ), ki je pred dnevi že napovedal, da kljub sestavljanju koalicije odhaja na dopust.
Šarec naj bi na dopust po informacijah s terena odšel v organizaciji tašče Vide Iskra, ki ga je kot predsedniškega kandidata spremljala tudi na soočenja, druženje pa je ovekovečil na Facebooku. Dežurni kronisti zdaj ugibajo, da se utegne na Rabu Kučan srečati tudi z razvpito banksterko Romano Pajenk.
Milan Kučan na trajektu za otok Rab. (Slika: bralec)
Pajenkova je ustanovna članica Foruma 21 in ljubljenka Milana Kučana, ki je Probanko v imenu nacionalnega interesa posojala za načrte tajkunizacije, s krizo so kasneje neslavno propadli. Si je pa kot šefica Probanke privoščila nakup zemljišča na Rabu, do katerega je prišla tako, da ga je najela in prodala sama sebi. Probanka Leasing Rijeka, hčerinska družba Probanke, je marca 2006 na otoku Rab od Marije Žigo kupila dve parceli (skupaj 1.110 kvadratnih metrov), ki sta bili označeni kot vinograda (danes kot pašnik), in 100 kvadratnih metrov poti, ki je služila kot služnostna pot od leta 1977. Zanjo je Probanka Leasing oštela 230.000 evrov.
Pravzaprav jo je kupila za Romano Pajenk in ji tako s finančnim lizingom financirala pridobitev nepremičnine. Pogodba se je iztekla leta 2010, ko je Pajenkova sklenila dogovor o odkupu, aprila 2012, se pravi štiri mesece preden se je Pajenkova poslovila z vrha Probanke, pa je s kupoprodajno pogodbo dokončno prešla v njeno last. Za lepo parcelo ob obali Barbata, kjer je hišo že skoraj zgradila, je skupaj plačala 230.000 evrov.
Domačini pravijo, da parcela nikoli ni bila predvidena za gradnjo, da je bila tam gradnja celo prepovedana in da je v zelo sumljivih okoliščinah prišla do gradbenega dovoljenja. Pajenkova se zdaj z domačini toži.
Pajenkova je zaradi svojih rabot pod drobnogledom preiskovalcev tudi v Sloveniji, proti njjejk poteka tudi sojenje zaradi poslovne goljufije. Kučan pa jo bo očitno potolažil, da se ji ne bo zgodilo hudega, ker ima globoka država stvari pod nadzorom.
Sicer si še enkrat preberite govor Milana Kučana ob 10. obletnici ustanovitve Probanke v Mariboru, ki ga je imel januarja 2001, ko je Pajenkovi pel slavospeve.
»Spoštovane gospe in gospodje, cenjeno vodstvo in kolektiv Probanke,
v posebno zadovoljstvo mi je, da lahko v svoj današnji že dolgo načrtovani obisk Maribora vgradim tako prijeten dogodek kot je deset let uspešnega življenja Probanke. Prijazno povabilo predsednice uprave mag. Pajenkove, da se udeležim vaše današnje svečanosti, me je spomnilo na čas ob koncu 80-ih let, ko se je v Sloveniji začelo “gibanje” za razvoj podjetništva kot ene najpomembnejših spodbud za hitrejše prestrukturiranje in razvoj slovenskega gospodarstva in družbe. Pomembno vlogo “spiritusa agensa” so takrat odigrali mag. Pajenkova, takrat še v okviru Ekonomskega centra Maribor, dr. Petrinova, sedanja ministrica za gospodarstvo in gospod Vlado Klemenčič, sedaj direktor Slovenske investicijske banke. Bilo je potrebno vzdržati ideološke pomisleke in doktrinarna nasprotja, a znamenja časa so bila neizprosna. K sreči so takrat v Sloveniji že bili tudi na odločujočih mestih ljudje, ki so ta znamenja razumeli. Tudi zaradi tega je bila Slovenija bolje pripravljena na soočenje z izzivi, ki jih je prinesel čas osamosvajanja in tranzicije. Za marsikak današnji dober rezultat se kaže zahvaliti ljudem, ki so zmogli videti v prihajajoči čas in so znali izpeljati projekte, ki so odpirali in utirali pot novemu času.
V nemirnih časih rojevanja samostojne države Slovenije pred desetimi leti so tako že nastajali podjetniški projekti, ki so čas sprememb in novih razvojnih priložnosti udejanjali v praksi. Med njimi je bila 31. januarja 1991 ustanovitev Probanke. O njej sem prvič slišal kmalu po tem v mariborskem Domu obrtnikov. Od takrat z zanimanjem spremljam njeno življenje. V njen dosedanji desetletni razvoj so se očitno uspešno ujela nekatera dejstva, zlasti vizija ustanovne skupine tistih, ki so zasnovali njeno ustanovitveno razvojno idejo, in zvestobo tej ideji, uspešno usmerjanje banke v finančno organizacijo z nadpovprečnimi finančnimi rezultati in visokimi letnimi stopnjami rasti, profesionalnost in angažiranost delavcev Probanke, hotenje po prodornem razvoju, smelost in inovativnost.
Probanka pa si danes, ko se je po desetih letih trdega dela okrepilo zaupanje delničarjev, poslovnih partnerjev in varčevalcev v njene storitve in ekonomsko trdnost, zastavlja predvsem vprašanje kaj in kako jutri? Predvsem ali bo delovala kot samostojna univerzalna banka s svojo finančno skupino? Kje vse bo prisotna in kako? Kdo predvsem bo njena ciljna skupina? Katero zvrst bančništva bo predvsem razvijala? In nenazadnje kako bo umeščena v nujno reorganizacijo celotnega slovenskega bančnega prostora v perspektivi uveljavljanja standardov skupnega notranjega trga Evropske unije, ki tudi od slovenskega finančnega in ne zgolj realnega sektorja terja hitrejše in učinkovitejše konkurenčno usposabljanje. Táko, da bodo slovenske banke lahko med ključnimi dejavniki izpeljave slovenske gospodarske strategije ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo in kasneje njene uveljavitve znotraj Unije. Tako da bodo s takšno svojo vlogo sposobne uveljavljati slovenski nacionalni interes ter hkrati poskrbeli za svoje lastne preživetje in razvoj. Za zdaj je o tem težko razmišljati natančno in domišljeno, ker še vedno nista izdelana dokončen koncept in strategija privatizacije državnih bank niti organizacije slovenskega bančnega prostora. Je pa zato doslej bilo v obeh državnih bankah v pripravah na privatizacijo porabljenih veliko sredstev ter potrošeno veliko energije in časa. Morda je zdaj čas za sodelovanje Vlade z Banko Slovenije in poslovnimi bankami, da bi bila privatizacija obeh državnih bank uspešna in vpeta v uresničevanje nacionalnih interesov. K sodelovanju bi kazalo povabiti tudi slovenske zavarovalnice, borzo in seveda tudi razvojno prodorna slovenska podjetja, ki so vpeta v svetovne trge.
Ob pogledu na ta cenjeni avditorij verjamem, da so to tudi stvari, o katerih boste razpravljali v nadaljevanju svečanega dela druženja z današnjo jubilantko. Prav taki, sicer svečani trenutki, so priložnost, da se neobremenjeno izmenjujejo ideje, misli in zamisli o potrebnem, pa tudi o nujnem sodelovanju in celo o sklepanju strateških zavezništev za doseganje strateških ciljev. Seveda ob predpostavki, da upravljalci razvoja Slovenije vedo kaj so slovenski nacionalni interesi ter katera in kakšna strateška zavezništva so nujno potrebna za njihovo uresničevanje tako znotraj Slovenije na različnih ravneh in med različnimi nosilci razvoja pa tudi v sodelovanju Slovenije s tujimi partnerji. To ne more biti prepuščeno stihiji ali pritisku razmer. Čas volilnih promocij je mimo, sedaj je čas dejanj. Čas za verodostojnost volilnih obljub.
Želim vam, da boste v Probanki znali in zmogli narediti nov razvojni preskok pravi čas in na pravi način. Da se bo uspešno ponovila začetna zgodba Probanke o ideji prodornih ljudi, o trdem in uspešnem delu, o prilagajanju spremembam, o usposabljanju in skupnem uspehu kolektiva z vodstvom in lastniki, ki vedo kaj hočejo.
Predvsem pa ne kaže prav danes pozabiti, da je za tisto kar je zdaj Probanka že in za tisto kar bo v prihodnje, bilo potrebno in bo, še naprej veliko poguma in trdega dela. Zato mi dovolite, da za oboje, za pogum in trdo delo čestitam predvsem mag. Pajenkovi, ki je vodila Probanko vsa ta leta in jo bo, tako verjamem, tudi v prihodnje.
Iskrene čestitke k jubileju in prijetno druženje vam želim.«
