Medijski tajkuni Odlazek, Petrič in Petan že izstavili račun Golobu, plačali ga bomo davkoplačevalci

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

“Odlazek, Petrič in Petan prek svojih novinarjev in medijev na polno pritiskajo na Golobovo vlado, naj jim vendarle priskrbi še več davkoplačevalskega denarja za financiranje njihovih propadajočih poslovnih modelov pod krinko pomoči ‘kredibilnim tiskanim medijem’, ki so jih skozi pretekla leta itak sami finančno izčrpali,” je opozoril novinar Bojan Požar. Kriza tiskanih medijev v globalnem svetu traja že nekaj časa, enako velja za Slovenijo. Dodatna težava je, da so se v središču tega trenda znašli osrednji slovenski tiskani mediji Delo, Dnevnik in Večer, nič bolje ne kaže z naklado Mladini. Sedaj njihovi novinarji zaradi posledic zgrešenih potez lastnikov in zgrešene uredniške politike za pomoč spet prosijo aktualno vlado.

V iskanju rešitve za obstoj tiskanih medijev so pogovori med ministrstvoma za kulturo in gospodarstvo ter novinarsko skupnostjo že stekli, poroča Večer in pojasnjuje, da na pristojnih ministrstvih že preigravajo scenarije pomoči po zgledu nekaterih drugih držav. A bi lahko do njihove implementacije preteklo nekaj mesecev, saj je po njihovih besedah treba najprej pripraviti pravno podlago, ki bi vzdržala tudi presojo Bruslja glede državne pomoči. “Potem ko se je leto 2022 odvilo v znamenju prizadevanj za avtonomijo osrednjega javnega servisa RTV Slovenija, se ob vstopu v leto 2023 nakazujejo zahtevni izzivi na področju vse bolj zaostrenega položaja tiskanih medijev,” so zapisali v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), kjer so ob napovedanih rezih v uredništvu zaskrbljeni, ravno tako seveda v izvršnem odboru aktiva Večera.

Po njihovem mnenju do finančno zaostrenih razmer niso privedle le okoliščine na medijskem trgu, temveč tudi neodgovorno in nestrateško lastništvo – “tako poteze prejšnjih lastnikov s postopnimi odprodajami premoženja družbe ter v sedanji netransparentni lastniški strukturi nadaljnje prepuščanje medija negativni spirali”. Spomnimo, Delo je julija 2021 poročalo, da je eden od kupcev časnika Martin Odlazek. Neformalno je bilo sicer omenjeno, da Večer kupuje šest podjetij, med temi tudi Odlazkov Salomon in Svet24. Podobno kot v primeru Primorskih novic je bil manever z več kupci namenjen obvodu zahteve regulatorja po priglasitvi 20-odstotnega lastništva. Skupina Večer je že aprila 2019 prodala celotni portfelj revij, ki je šel ravno tako v Odlazkove roke.

Foto: STA

“Razumeti je, da medijski tajkuni pod krinko distribucije želijo prek države oziroma denarja davkoplačevalcev zapirati slabe poslovne poteze in posledično rezultate svojih medijskih hiš,” je pojasnil analitik in komentator Miran Videtič in ob tem poudaril, da je paradoksalno, da od ljudi, ki ne kupujejo njihovih medijev, pričakujejo, da bodo v vlogi davkolačevalcev pa vendarle te medije kupovali oziroma pokrivali njihove izgube. “Ohrabreni z mislijo, da so prinesli tej politični opciji tudi volilini rezultat – kar seveda do neke mere tudi drži – sedaj izstavljajo račun,” je ocenil. Videtič je sicer prepričan, da bo na koncu do neke poravnave ali nagrade prišlo, saj je zaznati, da so medijski tajkuni precej agresivni, ko premierja Roberta Goloba opozarjajo, kako in zakaj je dobil volitve.

Miran Videtič je redni komentator oddaje Ura moči na Planet TV.

“Pozivamo tudi vlado in pristojna ministrstva z ministrstvom za kulturo na čelu, da po prizadevanjih za depolitizacijo javnega servisa RTV in ureditvi razmer na STA naslovijo tudi vprašanje ukrepov v podporo tisku,” so pozvali v upravnem odboru Društva novinarjev Slovenije in izvršnem odboru aktiva novinarjev Večera. Navedli so, da so številne evropske države v obdobju po covidni krizi, ki je tiskanim medijem v Sloveniji tudi ob “načrtnih negativnih potezah prejšnje oblasti” še posebej škodovala, reagirale z učinkovitimi ukrepi za zaščito in podporo tisku – tudi s subvencioniranjem distribucije tiska. “Podobni ukrepi so tudi pri nas nujni takoj, saj je le tako možno ohraniti pravico do obveščenosti in dostopa državljanov do informacij, tudi do časopisov, s tem pa širšo medijsko svobodo,” so še dodali – a seveda jim gre za “širšo medijsko svobodo” le takrat, ko se ta tiče njih, prepričani smo, da se za medije drugačnih političnih nazorov

ne bi tako angažirali. Še več, če bi se dalo, bi jih najraje utišali.

V letošnjem letu je sicer za sofinanciranje medijskih vsebin predvidenih okoli 3 milijone evrov
“Zavedamo pa se, da z omenjenim razpisom ni mogoče rešiti težav tiskanih medijev. Zato bomo po zgledu več držav EU analizirali različne oblike pomoči tiskanim medijem, tako sistemske kot interventne. Skupaj z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter z ministrstvom za finance pa bomo v najkrajšem možnem času ustanovili medresorsko operativno skupino, ki bo v okviru zakonskih in proračunskih možnosti predlagala rešitve za probleme tiskanih medijev,” napovedujejo na ministrstvu, ki ga vodi Asta Vrečko, še piše Večer.