Piše: A.H. (Nova24tv)
Stečajna upraviteljica Electa naložb Nataša Kozelj je v postopku poenostavljene prisilne poravnave objavila otvoritveno poročilo in seznam upniških terjatev. Kozljeva je priznala 741 tisoč evrov terjatev, medtem ko podjetje premoženja nima.
Kot poročajo Finance, je terjatve prijavilo 8 upnikov. Največ terjatev so prijavila podjetja Paladin, Artisan projekt, Odi, Aoms in Afekt OMS, ki so v lasti Jana Beca. Finance poročajo, da gre za t. i. prijateljskega upnika, ki ima ključno vlogo pri reševanju Electinih družb s pomočjo poenostavljenih prisilnih poravnav.
Terjatve pa so prijavili tudi državni upniki, med njimi je največji FURS, ki ima priznanih 251.858 evrov terjatev. Zavarovalnica Triglav je prijavila 844 evrov terjatev. Med podjetji “prijateljskega upnika” Beca je največji upnik Paladin s 484 tisoč evrov priznanih terjatev.
Electa naložbe sicer nima premoženja. V stečajni masi podjetja je predvidenih zgolj 12 tisoč evrov, ki jih je najstarejši sin ljubljanskega župana Damijan Janković pripravljen plačati zaradi prepoznega stečaja Electe naložb.
Dokumentacija podjetja ni dosegljiva, saj jo ima v rokah Nacionalni preiskovalni urad.
Izigravanje zakonodaje in nepovezanih upnikov
Electa naložbe so zgolj eno izmed treh podjetij v lasti Jankovićev (poleg Electe inženiringa in Electe Holdinga), ki so se s postopkom poenostavljenih prisilnih poravnav uspele izogniti plačilu večine dolga, so v preteklosti poročali mediji. Že samo dejstvo, da je postopek v prvi vrsti namenjen majhnim in mikro podjetjem, a se hkrati uporablja za podjetja, kot je denimo Electa naložbe, s 741 tisoč evri terjatev, je nenavadno.
Kot so v preteklosti poročale Finance, je raba poenostavljene prisilne poravnave ključna, da so se lahko znebili večine svojih finančnih dolgov. Pri tem pa glavno vlogo igrajo t. i. prijateljski upniki, ki morajo poenostavljeno prisilno poravnavo tudi izglasovati.
Najbolj nedotakljiva družina pri nas
Kako torej deluje pravna država v Sloveniji? Po eni strani imamo družinske klane, ki uspejo s pravnimi manevri ustvariti pogoje za odpis prevladujoče večine dolgov. Primer ljubljanskega župana je še posebej poveden. Zoran Janković v slovenskem pravosodju preprosto ne more biti obsojen, obsodbe se niti ne boji. Od osmih procesov zoper njega jih je sedem že zaključenih, šest pravnomočno. Na drugi strani imamo (denimo) opozicijskega voditelja Janeza Janšo, ki ga tožilstvo preganja zaradi običajnega nepremičninskega posla, kjer oškodovance vidi zgolj tožilstvo, ne pa tudi akterji posla. Kot je v eni izmed zadnjih objav na družbenem omrežju X izpostavil Janša, tožilec v primeru Trenta zahteva “8 let zapora”.
