Piše: Sara Kovač
Znano je, da ko levičarjem ne uspe doseči preobrata in se zavihteti na oblast, se poslužijo izvažanja laži v tujino. Ker pa v tujini seveda niso seznanjeni z realno sliko v državi, to laž toliko hitreje kupijo. Najbolj smešno pa je, kako levičarji skačejo v zrak, ko v tujini le navajajo izvožene laži, češ celo v tujini se zavedajo “alarmantnega” stanja v državi. Tako kot nekateri svetovni mediji, je bilo lažem izpostavljeno tudi ameriško zunanje ministrstvo. Tam so prepisali vse laži, ki so jih levi protivladni mediji uspeli lansirati v svet v lanskem letu in jih vključili v poročilo o Sloveniji. Vse lepo in prav, ampak očitno so levičarji “ponesreči” spregledali tisti del zapisa, kjer Američani problematizirajo zaseg premoženja judom, ki še do danes ni bilo vrnjeno. Pa tudi navedbo: “Neodvisni mediji so bili aktivni in so izražali širok spekter stališč brez omejitev”.
Med tistimi, ki so še posebej navdušeni nad omenjenim zapisom je nekdanji novinar POP TV in RTV Slovenija Jure Brankovič, ki je med drugim zapisal naslednje: “Le malo evropskih držav je doživelo tako hitro upadanje svobode tiska in medijev po prihodu nove vlade na oblast”, povzema ameriško zunanje ministrstvo glede stanja v Sloveniji.” S tem je seveda želel ustvariti vtis, kako zaskrbljeno in kritično je ministrstvo nad stanjem medijev v Sloveniji.
Brankovič, ki danes opravlja delo piarovca UKC Ljubljana, je več kot očitno izjemno navdušen nad vsebino poročila. A vendarle je potrebno ob tem poudariti, da je v poročilu glede dela, ki ga sam tako navdušeno poudarja, zapisano naslednje: “Mednarodni inštitut za tisk je ocenil, da je “malo držav v Evropi doživelo tako hiter upad svobode tiska in medijev po prihodu nove vlade na oblast”, kar je privedlo do “zaskrbljujočega upada svobode tiska v zelo kratkem času v državi, ki je prej veljala za relativno varno zatočišče neodvisnega novinarstva in pošiljal nadaljnje opozorilne znake o poslabšanju svobode medijev v srednji Evropi.” Če bi zapis delil v celoti, kot je ta naveden na strani ministrstva, bi bilo povsem jasno, da gre zgolj za citat stališča Mednarodnega inštituta za tisk in ne za stališče State Departmenta.
V poročilu ameriškega zunanjega ministrstva je sicer med drugim mogoče tudi prebrati, da je Slovenija parlamentarna demokracija in ustavna republika. “Moč si delijo neposredno izvoljeni predsednik republike (vodja države), premier (vodja vlade) in dvodomni parlament, sestavljen iz državnega zbora (spodnji dom) in državnega sveta (zgornji dom). Junija 2018 so bile v državi parlamentarne volitve. Opazovalci so volitve ocenili kot svobodne in poštene.” V sekciji glede spoštovanja integritete osebe poudarjajo, da v Sloveniji nikakor ni poročil, da so vlada ali njeni agenti samovoljno ali nezakonito ubijali, ali da bi bila vlada odgovorna za izginotje kogarkoli. Prav tako navajajo, da ni poročil o tem, da bi državni uslužbenci izvajali mučenja ali drugačno nečloveško obliko kaznovanja. “Po besedah Varuha za človekove pravice, so bile razmere v zaporih na splošno sprejemljive,” navajajo in dodajajo, da “so lokalne nevladne organizacije dale vedeti, da so vladni azilni center in drugi sprejemni prostori, v katerih so prosilci za azil, pogosto prenatrpani.“
Neodvisni mediji so bili aktivni in so izražali širok spekter stališč brez omejitev
“Ustava in zakon predvidevata neodvisno sodstvo, vlada pa je na splošno spoštovala neodvisnost in nepristranskost sodstva,” so še napisali in dodali, da ni poročil o političnih zapornikih ali pridržanih na račun političnega prepričanja. “Ustava in zakonodaja predvidevata svobodo izražanja, tudi tiska, vlada pa je te pravice na splošno spoštovala. Neodvisen tisk, učinkovito sodstvo in delujoč demokratični politični sistem skupaj spodbujajo svobodo izražanja, tudi za tisk.” Med drugim navajajo, da so se na protestih pojavljali slogani, kot je “smrt janšizmu”. “Premier je trdil, da je slogan smrtna grožnja, ki bi lahko prerasla v fizično nasilje. Državno tožilstvo ni vložilo obtožb in 20. maja odločilo, da je potrebno besedo “smrt” v sloganu razumeti kot metaforično in kot poziv k ustavitvi Janševe politike.” Ob tem je zanimivo, da ameriški State department navaja: “Neodvisni mediji so bili aktivni in so izražali širok spekter stališč brez omejitev.” Ob tem dodajajo, da so kljub temu, novinarske organizacije poročale o vse večji sovražni retoriki in grožnjah novinarjem preko spleta, ki jih je spodbudilo sovraštvo s strani uradnikov. “Mednarodni inštitut za tisk je izpostavil vrsto napadov preko Twitterja na novinarje,” še dodajajo. Kot lahko vidimo se negativne novice okrog medijskih napadov nanašajo na izjave drugih, ne gre torej za stališče ameriškega zunanjega ministrstva.
Problematiziran zaseg premoženja judom
Še posebej pa je zanimiv del, kjer Američani problematizirajo zaseg premoženja judom, ki še do danes ni bilo vrnjeno. Navajajo, da so si nekateri preživeli holokavst in njihovi sorodniki, skupaj s slovenskimi deportiranci na podlagi zakona o restituciji 1945-46 povrnili zaplenjeno premoženje pred letom 1945. “Večina zahtevkov iz obdobja holokavsta je kategoriziranih kot premoženje brez dedičev, za katero v zakonu ni določb o povračilu ali odškodnini. Leta 2018 sta se Svetovna organizacija za vračilo judovskega premoženja (WJRO) in ministrstvo za pravosodje dogovorila, da bosta začeli skupni raziskovalni projekt, da bi sestavili čim bolj popoln zgodovinski zapis nepremičnin v državi, ki so bile prej v lasti judov. Raziskovalne skupine so projekt začele leta 2018. Raziskovalci Ministrstva za pravosodje so raziskave zaključili oktobra 2019, medtem ko je bilo poročilo WJRO ob koncu leta v pregledu. Ministrstvo se je po dokončanju študije strinjalo z enoletnim rokom za oceno vrednosti premoženja brez dedičev. Nekaterih preostalih nejudovskih zaseženih nepremičnin je bilo videti neizterljivih, ker so bile “stranke”, ki so zasedale mesta, politično vplivne in so preprečile poskuse poravnave s pogajanji.”
Čemu se Brankovič ni obregnil ob premoženje judov, je seveda jasno kot beli dan. S tem bi namreč okrcal levico. Stranka SD ima namreč sedež v ukradeni judovski vili Moskovič, kar pa se ponosnim naslednikom komunistov ne zdi niti najmanj sporno. Socialni demokrati so namreč že večkrat zanikali kakršnokoli krajo, a dejstva so drugačna. Njen zadnji lastnik Feliks Moskovič je umrl v holokavstu, vilo pa so komunisti nacionalizirali, nato pa je brezplačno prešla v roke stranke SD. Ta resnica je kljub sprenevedanju stranke SD in njej podrejenim medijem prišla v javnost. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je denimo dejal naslednje: “Odločili smo se, da bomo vsem mednarodnim institucijam poslali dopis, kjer bo pisalo, da je Tanja Fajon ukradla judovsko vilo Moskovič. Kako je ni sram, da to počne?”
Glede na to, da je Brankovič objavil zapis, ki naj bi predstavljal stališče ameriškega zunanjega ministrstva, pri tem pa zamolčal, da so na ministrstvu pri tem pravzaprav navajali le stališče Mednarodnega inštituta za tisk, marsikdo upravičeno pomisli, da je skušal vsebino omenjenega poročila interpretirati v smislu: “Poglejte, še Američani opažajo, da je z novim nastopom oblasti prišlo do upada svobode tiska in medijev”. Očitno nekateri mislijo, da bo laž postala resnica, če jo boš tolikokrat ponovil. Neverjetno in žalostno, konec koncev s tovrstnim blatenjem povzročajo škodo Sloveniji kot državi. A očitno je želja po tem, da se levica vnovič dokopa do oblasti tako velika, da so za to pripravljeni narediti vse kar je potrebno.