Piše: Vida Kocjan
Mag. Andrej Šircelj v novi, 16. slovenski vladi vodi enega najzahtevnejših resorjev v času, ko javne finance izkazujejo primanjkljaj. V pogovoru za Demokracijo, ki je nastal sredi prejšnjega tedna, prvič podrobneje predstavlja svoje prioritete: zmanjšanje odhodkov, reformo plačnega sistema, vrnitev podjetniškega duha in stabilizacijo javnih financ brez novih davkov. Minister, ki je finančni resor vodil že v tretji vladi Janeza Janše, napoveduje rebalans proračuna že septembra in odločen konec uravnilovke.
DEMOKRACIJA: Spoštovani mag. Šircelj. Minilo je dobrega pol meseca, odkar ste prevzeli vodenje ministrstva za finance, minister ste bili že tudi v tretji vladi Janeza Janše. Je bila tokratna odločitev za prevzem resorja težka, saj država ni ravno v finančnem razcvetu?
Mag. Andrej Šircelj: Nikoli se nisem izogibal težavnejšim situacijam v življenju. Pravzaprav sem vedno na nek način želel razreševati probleme. Zato je bila ta odločitev premišljena. Razmišljal sem nekaj časa, potem pa ugotovil, da je tu precej izzivov – danes raje govorimo o izzivih, čeprav gre včasih za težave. Odločil sem se z zavedanjem in s poslanstvom, da lahko pripomorem k ustvarjanju pogojev za boljše in kakovostnejše življenje ljudi. Zavedam se, da je treba marsikaj spremeniti, tako na področju vrednot kot na področju financ in gospodarstva. Vse s ciljem, da se doseže večje blagostanje ljudi. Taka odločitev v življenju pomeni premislek, vendar ko se enkrat odločim, se odločim odločno.
Kako je potekala primopredaja, iz nekaterih resorjev namreč poročajo o težavah?
Primopredaja je potekala na podlagi medsebojnega spoštovanja. S prejšnjim ministrom sva opravila razgovor, kasneje so sodelavci pregledali oziroma še pregledujejo dokumentacijo. Pregled še traja, poročila so v pripravi, sodelavci opravljajo podrobne pogovore glede posameznih vsebin, ki jih je treba še vključiti v primopredajni zapisnik.
Kakšna je sicer realna slika javnih financ danes? Kolikšen je strukturni primanjkljaj po vaši oceni in koliko časa bo trajalo, da ga spravimo pod 3 odstotke BDP?
Trenutno opravljamo natančne analize, ugotavljamo tudi razloge, zakaj je prišlo do primanjkljaja, o katerem je govorila tudi Evropska komisija. V bistvu me je presenetilo, da napoved presega tri odstotke tako za leto 2026 kot tudi za leto 2027, ob predpostavki, da se nič ne zgodi. Vendar pa se nekaj je zgodilo: prišla je nova vlada, ki bo proračunske dokumente drugače pripravila. Nova vlada ima tudi druge cilje, kar je popolnoma normalno. Skrb zbujajoč pa je izjemen porast odhodkov v zadnjem letu oziroma v zadnjem letu in pol prejšnje vlade. Takšnega porasta dejansko ni bilo še nikoli. Razumem sicer, da se v zadnjem letu pred volitvami odhodki nekoliko povečajo, pri čemer lahko govorimo o 10, največ 15 odstotkih – v letu 2025 pa so se odhodki enormno povečali. To je nekaj, kar se še ni zgodilo. Eden izmed razlogov so vsekakor plačne spremembe v javnem sektorju. Tu ne govorim o reformi, ker ne gre za reformo, ampak enostavno za povečanje plač. Nenadzorovanost se kaže predvsem v tem, da se poleg plačnih sprememb in uvrščanja zaposlenih v javnem sektorju v nove plačne razrede omogočajo tudi enkratni preskoki v višje plačilne razrede in da se plačujejo dodatna dela pri nekaterih poklicih. Mislim, da to ni bilo nadzorovano niti pričakovano. To je eden izmed razlogov za povečanje odhodkov.
“Še enkrat, jaz ne napovedujem višje stopnje davka na dodano vrednost.”
Drugo, kar pričakujem, pa je seveda še ocena učinkovitosti, predvsem ocena učinkovitosti financiranja investicij. Imamo visoko investicijsko rast, investicije dosegajo 5 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP); tu govorim izključno o državnih investicijah, kjer smo nad povprečjem EU, medtem ko smo po zasebnih investicijah pod povprečjem, kar je ena izmed težav. Vprašanje je tudi, kakšen je nadzor nad državnimi investicijami. Naj poudarim, da danes ne govorimo o situaciji, kakršno smo imeli v letih 2008, 2009, 2012, 2013, ko je bila bančna kriza. Ne govorimo o položaju, kakršen je bil v času covida-19. Govorimo pa o presežnem primanjkljaju. Odhodki bodo pod to vlado bistveno bolj nadzorovani. To je možno urediti že s spremembo proračuna za leto 2026. Pričakujem, da bo v državnem zboru sprejeta septembra. Sledila bosta še proračuna za leti 2027 in 2028, v katerih bodo začrtane strategija in politike zdajšnje koalicije.
V čem bo rebalans drugačen od tega, kar imamo zdaj, in kaj sploh lahko storite glede plač – maso plač so namreč nenadzorovano povečali za skoraj 40 odstotkov?
Povečanje plač je načrtovano še za leti 2027 in 2028. Vlada oziroma predlagatelj ukrepov, torej tudi minister za finance, pa vsekakor ima nekatere vzvode, da se rast plač lahko umiri. Ne govorim o božičnici, temveč o plačah. V koalicijski pogodbi smo tudi zapisali, da bomo naredili za javne uslužbence ločen sistem glede na poklice. To pomeni, da bodo zdravstveni delavci imeli svoj plačni sistem, vojaki svojega in tako dalje. Ob takšni ureditvi se da narediti veliko več. Predvsem pa želim takšno ureditev, da bo delo plačano glede na učinke, ki jih posameznik pri svojem delu dosega. To pomeni, da tisti, ki dela odlično, dobi tudi odlično plačo, kar mu omogoča sistem dodatnega nagrajevanja. Kdor dela povprečno ali dobro, recimo, bo dobil dobro plačo, kdor dela slabo, pa bo dobil slabo plačo. Kdor dela zelo slabo, pa plače ne bo dobil. Menim, da moramo ukiniti uravnilovko. Upoštevati je treba tudi primerljivost poklicev, kar je še en element, saj poklici niso enako primerljivi. Nekateri poklici so mednarodno tržno bolj zanimivi kot drugi. Na primer, diplomiral sem iz ekonomije in magistriral iz davčnega prava in sem verjetno težje zaposljiv v Evropi ali svetu kot so računalničarji, inženirji ali farmacevti. Ti so na mednarodnem trgu dela bolj iskani in konkurenčni. Če je v tujini nekdo več plačan, lahko oseba s takšno izobrazbo odide na delo v tujino. In tu ima Slovenija težave, predvsem zaradi tega, ker veliko diplomantov po zaključku študija odide v tujino. O tem obstajajo podatki, in mislim, da to ni dobro. Ljudi, ki so pridobili izobrazbo v Sloveniji, je treba zadržati, da tu ustvarjajo in delajo.
Spremembe plačnega sistema so dolgotrajen proces; v kolikšnem času jih je mogoče udejanjiti?
Plačni sistem spada pod okrilje ministrstva za notranje zadeve in javno upravo. Minister Franci Matoz bo pripravil natančno časovnico. Trenutno smo ministri nekaj dni in je najbrž težko pričakovati, da bi bilo to že na mizi. Usmeritev je v redu in rešitve pozdravljam, bo pa to urejevano z vsemi partnerji, delodajalci in sindikati. Plačni sistem, če govorimo o zasebnem sektorju, je predvsem stvar gospodarstva, to je delodajalcev in delojemalcev ter sindikatov. Ko govorimo o javnem sektorju, kjer je delodajalec država, pa ima ta kot delodajalec tudi aktivnejšo vlogo.
Omenili ste investicije, zavzemate se za razbremenitev dela in spodbujanje produktivnosti. Kako lahko to dosežemo?
Menim, da moramo znova vzpostaviti podjetniški duh, ki je bil v Sloveniji v letih po osamosvojitvi precej močnejši. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja in deloma tudi potem v prvih letih 21. stoletja je bil veliko močnejši, kot je danes. Sedanja družbena klima spodbuja, da so ljudje čim bolj odvisni od države in da si želijo predvsem zaposlitev v javnem oziroma državnem sektorju, država pa naj bi jim zagotovila stanovanje in podobno. Mislim, da je treba predvsem spodbuditi podjetniški duh, še posebno pri mladih. To se potem odrazi v invencijah in inovacijah. Pri tem smo kot država med zadnjimi v primerjavi s konkurenčnimi državami. Glede tega so nekatere dobre rešitve v že sprejetem t. i. interventnem zakonu; da se sprosti podjetništvo, da lahko vsak na enostaven način odpre podjetje oziroma postane samostojni podjetnik, davčna bremena morajo biti konkurenčna, plačevanje davkov pa enostavno. Takšne rešitve smo že imeli. Nato pa je prejšnja vlada vse skupaj zapletla. Konkurenčno in enostavno poslovanje sta osnova za investicije. Treba je poenostaviti olajšave za razvoj in raziskave. Trenutno je poslovanje zelo zapleteno, predvsem za srednja in manjša podjetja. To zapletenost je treba odpraviti. Spodbude so znane in zanje že obstajajo določeni nastavki. Energijo je treba usmeriti v ustvarjanje. Podjetnikom je treba dati oziroma jim povrniti spoštovanje. Oni so tisti, ki ustanovijo podjetje, zaposlujejo, širijo proizvodnjo in poslovanje, izvažajo … Oni so glavni nosilci razvoja, treba jim je izraziti spoštovanje in ne nazadnje tudi hvaležnost. Ustvarjajo delovna mesta in dodano vrednost, od katere dobi država davek. To mišljenje je žal nekoliko zamrlo, tudi takrat, ko so se v javnosti pojavljale informacije o tem, da je treba podjetnike nagnati v morje ali jih pošiljati v druge države. Vse to so slabi primeri, zaradi katerih je podjetništvo postalo neprivlačno, kar ni dobro.
Že kmalu po prevzemu ministrstva ste kolegom, ministrom držav članic EU, predstavili načrte nove vlade in stanje javnih financ. Kakšni so bili odzivi?
Načrte sem predstavil na Svetu za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin) in na srečanju Evroskupine. Posebnih odzivov ni bilo. Bilo je prvo srečanje s kolegi ministri iz držav EU. Vsi finančni ministri se zavedamo finančnih težav, vendar želim poudariti, da Slovenija ni med najbolj problematičnimi državami. Vsi ocenjujemo, vključno z Evropsko komisijo, da so te težave rešljive. Še enkrat: Slovenija ni v položaju, v kakršnem je bila recimo med bančno krizo ali v času covida. Te težave bomo rešili. Želimo spodbuditi ljudi k ustvarjalnosti in večji delavnosti tudi s tem, da bomo to, kar je napisano v koalicijski pogodbi, uresničili in s tem izboljšali pogoje poslovanja za večjo konkurenčnost gospodarstva.
Kako ocenjujete sprejeti interventni zakon? Je dinamika zniževanja primanjkljaja odvisna tudi od tega?
Vsekakor vpliva, ker ima fiskalni učinek. Moje osebno mnenje pa je, in tudi nekatere ocene ministrstva za finance kažejo, da fiskalni učinek ne bo tako velik, kot je bilo napovedano, predvsem če govorimo o oceni ene milijarde evrov. Naj spomnim: v prejšnji vladi smo znižali dohodnino oziroma zvišali splošno davčno olajšavo, in čeprav so nekateri finančni učinek ocenjevali tudi na milijardo evrov, ni bilo tako. To je seveda v javnosti zelo odmevna številka, ki se pojavi ob vsakih davčnih spremembah. Z večino ukrepov sem zadovoljen, saj spodbujajo tudi podjetništvo. Tudi to, da se sprosti delo na področju zdravstva, je izjemno pomembno. Pomembna spodbuda je tudi uvedba razvojne kapice, učinki bodo spodbudni. Nad nekaterimi ukrepi v zakonu pa nisem navdušen, predvsem če govorimo o nižji stopnji davka na dodano vrednost za nekatera živila, ker mislim, da ta ukrep ne bo imel pričakovanega učinka in da ne gre za socialni ukrep.
“Podjetnikom je treba dati oziroma jim povrniti spoštovanje.”
Ampak to ne pomeni, da se zavzemate na splošno za višji DDV, tako kot poskušajo nekateri predstaviti v javnosti …
Pri tem sem javno povedal, da je pač stopnja DDV tudi ena izmed možnosti, ki jo ima minister za finance oziroma vlada. Tu govorimo o eni izmed možnosti, kar pa ne pomeni, da bi jaz že predlagal kakršno koli višjo stopnjo. V konkretnem primeru interventnega zakona govorimo o 5-odstotni stopnji DDV. O drugem pa ne. Še enkrat, jaz ne napovedujem višje stopnje davka na dodano vrednost, je pa to ena izmed možnosti, ki jo ima vlada v primeru finančnih težav. Koalicijska pogodba določa vzdržne, stabilne in vnaprej predvidljive javne finance. V okviru teh se bo vsako znižanje davkov ali zvišanje odhodkov temeljito preučilo ter preverjalo, ali bodo s tem zagotovljene vzdržne javne finance. To pomeni, bomo s sprejetimi ukrepi ostali v okviru 3-odstotnega proračunskega primanjkljaja.
Fiskalni svet je analiziral koalicijsko pogodbo in opozarja na negativne javnofinančne učinke. V teh dneh ste se srečali s predsednikom vlade in predsednikom Fiskalnega sveta. O čem je potekal pogovor?
Na tem srečanju smo izmenjali mnenja. Stalno izmenjavo mnenj s Fiskalnim svetom pozdravljam. Mnenja glede reševanja obstoječe situacije so sicer različna, vendar vodijo v sinergijo, da se zagotovijo stabilne javne finance. Ob tem poudarjam, da je koalicijska pogodba narejena za štiri leta. Časovnica bo izdelana tako, da bo finančni sistem vzdržen. To pomeni spoštovanje maastrichtskih meril, torej 3-odstotnega proračunskega primanjkljaja in zniževanje javnega dolga proti 60 odstotkom bruto domačega proizvoda. Finančni in fiskalni sistem bosta varna in vnaprej določena. To pomeni, da bodo ljudje vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. V bistvu bo vse transparentno, moja naloga oziroma moje poslanstvo pa je, da ljudem zagotovim varen finančni sistem, da bodo imeli varno fiskalno okolje in bodo vedeli, da se z njihovim premoženjem in njihovimi dohodki ne more zgoditi popolnoma nič nenavadnega.
“Ne napovedujem nobenega Zujfa, če kdo z njim straši, so to lažna sporočila. /…/ Prav tako ne napovedujem premoženjskega davka ali davka na nepremičnine, ki je del premoženjskega davka.”
Kaj lahko pričakujemo?
Ne napovedujem nobenega Zujfa (zakon za uravnoteženje javnih financ), če kdo z njim straši, so to lažna sporočila. Prav tako ne napovedujem premoženjskega davka ali davka na nepremičnine, ki je del premoženjskega davka. To pomeni, da ne napovedujem nobenih davkov na tem področju, ne glede na to, ali so sedanji davki s strokovnega zornega kota dobri ali slabi. Napovedujem pa, da bo davčno okolje stabilno. Drugič, glede stanja v gospodarstvu in stabilnosti finančnega sistema nisem pesimist. Želim biti realist s pridihom optimizma. Mislim, da imamo zelo robustno gospodarstvo in razumem predloge gospodarstva, to je združenj, gospodarske in obrtne zbornice, združenj delodajalcev in drugih. Želim pa si, da tudi oni razumejo snovalce finančne politike in finančnega ministra, ki mora v prvi vrsti zagotoviti stabilnost in varnost javnih financ. Prav tako razumem sindikate, ki želijo čim boljše pogoje dela, vendar jih prosim, da tudi oni razumejo, da si država in gospodarstvo želita čim boljše gospodarsko okolje za podjetja in življenjsko okolje za ljudi, ki bo čim manj administrativno zahtevno, čim bolj enostavno in seveda tudi čim bolj konkurenčno. Vlada bo vsem ljudem zagotavljala varnost in stabilnost. Tudi tako bomo dosegli večjo blaginjo, kar je tudi poslanstvo mojega mandata.
Biografija
Mag. Andrej Šircelj je diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in dokončal magistrski študij na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Svojo delovno pot je začel kot učitelj na srednji ekonomski šoli v Ljubljani, nadaljeval pa v Iskri, Gospodarski zbornici Slovenije in na Ministrstvu za finance Republike Slovenije kot svetovalec vlade za področje davkov. Pozneje je deloval v zasebnem sektorju na področju davčnega in poslovnega svetovanja. Leta 2005 je bil imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade z mandatom na ministrstvu za finance. V tem obdobju je sooblikoval ekonomsko in finančno politiko Slovenije. Vodil je ključne projekte vlade na področju bančništva, financ in infrastrukture, sodeloval s številnimi mednarodnimi ustanovami EU, Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom in OECD ter v okviru predsedovanja Svetu EU vodil projekte s finančnega in davčnega področja. V letih 2008 in 2009 je bil član sveta direktorjev pri Evropski investicijski banki. Med letoma 2009 in 2011 je bil zaposlen kot svetovalec predsednika uprave v Gorenjski banki Kranj. Leta 2011 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije in je bil nato izvoljen za poslanca še dvakrat, leta 2014 in leta 2018. V tem obdobju je bil v okviru državnega zbora predsednik odbora za finance in monetarno politiko, predsednik komisije za nadzor javnih financ pa tudi član ustavne komisije in odbora za zunanjo politiko. Vodil je tudi slovensko delegacijo v parlamentarni skupščini Sveta Evrope. V letih 2020–2022 je bil minister za finance v 14. vladi Republike Slovenije. V tem obdobju je v času predsedovanja Slovenije Svetu EU vodil Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN).
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji, 24.6.2026.)
