Ljubimci Urške Klakočar Zupančič

Urška Klakočar Zupančič je, ker je bila na mizi poslanca Andreja Hoivika (SDS) knjiga Janeza Janše Budnica, prekinila sejo parlamenta in zahtevala policijsko zaplembo. Ki se je zgodila.

Policist je zaplenil knjigo, ki kaže zlorabe oblasti za politične obračune z opozicijo. S kupovanjem te knjige so ljudje zadnji mesec blažili krivico sramotnih sodb naših sodišč po politično montiranih procesih v preteklosti. Razlog nervozne reakcije Klakočar Zupančičeve pa je bil morda tudi, ker se je zvečer obetala Tarča o tem, da policija, kjer je Golob izvedel dve čistki, zbira podatke o njenih ljubimcih in ljudeh s katerimi se srečuje. Podatke bi naj zbirali za obračune s Klakočar Zupančičevo.

In ne proti SDS, ki je običajna tarča “pravosodja”. In je bila tarča zaplembe.

Že spet letijo glave

Povrhu bo v prihodnjih dneh parlament razpravljal o zahtevi SDS, da se Klakočar Zupančičevo odstavi z vrha parlamenta zaradi namernih zlorab oblasti. Že dvakrat je, denimo, čisto namerno kršila poslovnik z bliskovitim zavračanjem posvetovalnih referendumov za propagandne koristi vladnih strank. Prvič pri ekspresnem priznavanju Palestine pred evropskimi volitvami in drugič nedavno pri privilegiranih pokojninah za umetnike. SDS ne more odstaviti Klakočar Zupančičeve, čeprav je namerno kršila pravila in s tem rušila pravno državo. Koalicija bo ubranila njene in svoje grehe.

A že razprava bo bolela in zanesljivo bo razprava tudi o policijski zaplembi knjige, ko so vladajoči v četrtek pošiljali štiristo milijonov za TEŠ6. V dvorani Janše pri tem pomembnem odločanju ni bilo. Čeprav so ga ljudje izvolili v DZ. To je doseglo sodstvo, ker je moral na še enega od politično montiranih procesov. V Celje.

Prejšnji teden je Klakočar Zupančičeva sodnike javno pozvala, naj ohranijo hrbtenico proti diktatorju, za kar je označila Janšo, in vzdržijo vse pritiske. Ne smejo se bati. To je izjavila med sodnim postopkom v Celju. Nekoč je pravosodni minister Goran Klemenčič na televiziji zagrozil, da bodo letele glave, če Igor Bavčar ne bo obsojen, zaradi tega je evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da je bilo sojenje nepošteno. Bavčar je bil kot podpredsednik LDS Janeza Drnovška nastavljen na vrh Istrabenza, a se je pozneje znašel v konfliktu z Zoranom Jankovićem, ker ga je pomagal odstaviti z vrha Mercatorja in mu s tem preprečil prodajo Mercatorja na Balkan, kar ga je drago stalo. Klemenčič je pomagal pri številnih “eksekucijah”. Tudi proti Janši.

Zahteva, da mora poslanec Hoivik, ki ga ni bilo v dvorani, umakniti knjigo iz mize, ker Klakočar Zupančičeva noče videti Janše niti na sliki, je bila slabo premišljena, ker tak poslanec težko stori karkoli. Zaradi tega je Klakočar Zupančičeva prekinila sejo parlamenta. Ko Hoivik tudi med prekinitvijo, ko se prišel v dvorano, knjige ni bil pripravljen skriti izpred oči Klakočar Zupančičeve, mu jo je moral policist zapleniti kot menda skrajno nevarno propagandno sredstvo. Iz iste policije, ki so jo zvečer v Tarči obtožili, da zbira podatke o ljubimcih predsednice DZ za morebitna izsiljevanja.

Sramota sodnikov in celotne države

Klakočar Zupančičeva je bila že kot sodnica, a takrat skrito, goreča nasprotnica Janše in jo zaradi tega gotovo boli, ko se je pokazalo, da je veliko število ljudi z nakupom Janševe zadnje knjige pomagalo blažiti krivico sodstva, ki je po montiranem sodnem procesu predsednika največje opozicijske stranke tik pred volitvami leta 2014 strpalo v zapor in s tem njegovi stranki preprečilo volilno zmago. Ko je vse sodbe soglasno razveljavilo ustavno sodišče kot pravni diletantizem in odločilo tudi, da je bilo sojenje nepošteno, pa je sodstvo odločilo, da za povzročeno škodo nihče od sodnikov in tožilcev osebno ni nič kriv in Janši naložilo plačilo deset tisoče evrov stroškov.

Šlo bi naj za napake med delom. Nič namernega. Odškodnino za napake, ki se lahko zgodijo vsakemu, naj Janši plača država. Vsi ljudje. In ne tisti, ki so odločali.

Tako so presodili sodniki sami o sebi.

Sodba, da sodniki niso storili nič narobe in da mora Janša zaradi tega plačati več deset tisoč evrov, je bila globoko krivična in v sramoto sodstvu in oblasti. V sramoto celotni državi.

Večina ljudi to ve. Sodniki tudi.

A Klakočar Zupančičeve to ne ogroža. In ni njen problem.

Njena težava je kvečjemu, da izgublja moč v Svobodi in da dvakrat počiščeni policisti, kot smo izvedeli v Tarči Erike Žnidaršič, zbirajo podatke o njenih ljubimcih in ljudeh, s katerimi se druži. Resnega nadzora nad takšnimi zlorabami v državi ni. Voditi bi ga morala opozicijska SDS. A Svoboda je to v parlamentu s pomočjo Klakočar Zupančičeve in NSi onemogočila že na začetku mandata. Z nespametno politično kupčijo so vladajoči sesuli še enega od temeljev normalnosti v državi. Vsaj minimalni opozicijski nadzor pred zlorabam vlade.

Preostane le ulica.

Propagandna laž Patria za TEŠ6

Projekt kurjenja domačega premoga za Teš6, ki so mu med zaplenjanjem knjige vladne strnake dodeljevale štiristo milijonov, je povezan z afero Patria. Iz LDS in SD so v času prve Janševe vlade doma in v mednarodno skupnost širili propagandne laži o tem, kako so iz finske Patrie za nakup osemkolesnikov podkupili Janšo in njegovo stranko. Tik pred volitvami je bila kot “velik pok” ta laž uvožena nazaj z dokumentarcem iz Finske Resnica o Patrii. Lažniva propaganda je pomagala, da so oblast po letu 2008 prevzele SD Boruta Pahorja, LDS Katarine Kresal, Zares Gregorja Golobiča in DeSUS Karla Erjavca in začele graditi nov blok termoelektrarne v Šoštanju, ki bo deloval na domači premog, čeprav je bilo jasno, da tega premoga ne bo dovolj in da je tudi ekonomsko to nerazumna odločitev. A v Šaleški dolini ima levica tradicionalno volilno bazo. Za te strankarske koristi so se odločili za gradnjo TEŠ6. In ta teden z istim razlogom dodali še 400 milijonov. V parlamentu pa smo poslušali vladne poslance, ki so krivdo zvračali na Janšo, ki se ni mogel braniti, ker ga ni bilo. Zaradi še enega politično montiranega sodnega procesa. Trenta.

Dokumentarec “Resnica o Patri” je na Finskem pomagal delati novinar Blaž Zgaga. Ta je bil nedavno zaposlen na pravosodnem ministrstvu pri Dominiki Švarc Pipan iz kvote SD. Pod lažniva podtikanja o denarju, ki je iz Finske preko Avstrije šel k SDS, se je v časopisu Delo podpisoval drug novinar, Dejan Karba. Pozneje tudi zaposlen v vladi v kvoti SD. Sodni razpleti so pokazali, da je bil denar od Patrie, skoraj pol milijona evrov, res nakazan na napačne račune. A ne na račun Janše ali SDS. Padel je na račun Jureta Cekute, ki je politično sodil v drugi politični pol. V tistega, ki je širil laži.

Cekuta je bil pravnomočno obsojen. Sodba ni bila razveljavljena. Ker so bili temelj zanjo materialni dokazi. Nakazila denarja. In ne lažniva politična propaganda. Kot v primeru Janše in SDS.

Namesto Janše je bila ta teden v DZ le knjiga, za katero je pred posebno preiskovalno komisijo, ki so jo vladni poslanci ustanovili za nadzor in diskreditiranje do vladajočih kritičnih medijev, direktor Nove24TV Boris Tomašič povedal, da so je v kratkem času prodali 4.000 izvodov. In s tem razkril, da so ljudje že poplačali vse stroške odvetnikov, ki so branili sodnike in tožilce, ki so Janšo poslali v zapor v procesu Patria. Nenavadno komisijo za nadzor in črnjenje do oblasti kritičnih medijev, ki je še eden od simbolov Golobovega načina vladanja, je najprej vodila nekdanja novinarka TVS Mojca Pašek Šetinc. Ker pa je ta nekdanja urednica TVS, ki je po sodnih sporih, ki jih je sprožila proti Janši znana kot princeska Milana Kučana, začela streljati na napačen gol, ko je Golob po razhodu s Tatjano Bobnar še drugič čistil policijo, jo zdaj vodi nekdanja novinarka POP TV Tamara Vonta.

Ko vrsto najbolj “neodvisnih” novinarjev najdemo v službi strank, omenil sem jih le nekaj, Zgago, Karbo, Pašek Šetinčevo in Vonto, to pokaže, da je neodvisnost medijev pri nas mit. Kako je s tem v sodstvu pa ob politično montiranih sodnih procesi JBTZ, Patria in Trenta, če jih naštejem le nekaj, kaže tudi, ker je glavna bojevnica proti Janši, ki je ukazala celo policijsko zaplembo njegove knjige, nekdanja sodnica Klakočar Zupančič.

Postala je podoba oblasti, ki vlada z montiranimi sodnimi procesi in z zaplenjanjem knjig. Skupaj z Brankom Maslešo in Dominiko Švarc Pipan, ki je Maslešo z svojim vrhom sodstva nagradila za nepošteno sojenje Janši.

Sodni postopki proti sodnikom za odškodnine zaradi nepoštenega sojenja niso mogoči, nagrade pa. Knjige ali časopisi v parlamentu po propadu socializma še nikoli niso bili prepovedani. Od propada diktature jih še niso zaplenjali kot nedopustno propagando. Čeprav so knjige in časopisi lahko tudi propaganda. Časopisi sicer vse manj pomembna, ker izginjajo. Niti poslanci jih več ne berejo kot so jih še leta 1998, ko je Jelko Kacin (LDS) z zvitim časopisom Delo po glavi mahnil takrat poslanca SDS, danes že pokojnega, Ivo Hvalico. Udaril ga je rahlo. Kacin je to storil, ker ga je Hvalica označil za »ograjevarstvenika« in to zaradi ograje, ki si jo je Kacin, bil je obrambni minister po tem, ko so Janšo odstavili po aferi Depala vas, postavil okoli hiše v Spodnji Besnici pri Kranju, pred tem pa je bila ta ograja pred vojašnico jugoslovanske vojske za Bežigradom. O izvoru ograje so poročale Slovenske Novice in ne Delo, s katerim je mahal Kacin.

Kacin je po dogodku povedal: “Mislim, da sem ga premalo.” Časopisov tudi zaradi te napačne rabe v parlamentu niso prepovedali.

Pa še policijska pomoč v postelji

Če obvelja ideja predsednice državnega zbora, da so knjige nedovoljena politična propaganda, ki jih mora država zapleniti, bo poslej zanimivo, kako bodo nagrajevali najboljše pisatelje in pesnike z najvišjimi pokojninami na račun vseh drugih ljudi, kar nameravajo dokončno uzakoniti v prihodnjih dneh. Njihovih knjige, ko bodo dobili najvišjo državno nagrado zanje, ne bo več dopustno pokazati, ker so propaganda. V težavah pa bodo tudi tisk in mediji, ki jih vlada kot svoje propagandno orožje ves čas obsežno subvencionira.

Po Bertoldu Brechtu so knjige orožje, ki ga je treba vzeti v rok. In ne le imeti na mizi.

Urška Klakočar Zupančič se je tega močno ustrašila.

In to ne zaradi ljubimcev, ki so čisto njena zasebna stvar in kjer pomoč večkrat depolitizirane policije res ni potrebna.