Piše: I. K. (Nova24tv.si)
Spomnimo: stranka Levica, ki se je po vzoru Graških socialistov posvetila predvsem populizmu na področju stanovanjske politike, je za svoj prvi vladni mandat obljubila pravo renesanso gradnje javnih stanovanj, njihov nekdanji koordinator, zdajšnji minister za delo Luka Mesec pa je v lanski oddaji Tarča na RTV Slovenija podal izjavo, da bo njihova vlada zgradila 20 tisoč novih stanovanj, in to po pravljični ceni 7 evrov na kvadratni meter. Eno so obljube, drugo je bridka resničnost – cene stanovanjskih nepremičnin so se lani zvišale deseto leto zapored.
Kot poroča STA, so se cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji lani zopet zvišale – tokrat z 8,5 odstotka. Skupaj je bilo prodanih za okoli 1,3 milijarde evrov stanovanjskih nepremičnin, kar je 14,7 odstotka manj kot leto prej, ugotavljajo na Statističnem uradu RS. Zmanjšalo se je tudi število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami – za več kot petino.
Nepresenetljivo so se na ravni države lani najizraziteje zvišale cene novih stanovanj, in sicer za 10,2 odstotka. Z okroglimi desetimi odstotki je sledila podražitev rabljenih družinskih hiš, medtem ko so se cene rabljenih stanovanj v povprečju zvišale za 7,3 odstotka, novih družinskih hiš pa za dva odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju je bilo treba za rabljene stanovanjske nepremičnine v povprečju odšteti 2,2 odstotka več kot v četrtletju pred tem, za nove pa 8,4 odstotka več.
Nič od stanovanj za 7 evrov na kvadratni meter
V ponazoritev: povprečna cena gradnje hiše investitorja stane od 800 do 1500 evrov na kvadratni meter. Luka Mesec je tako, preko palca, od 100- do 200-krat podcenil gradnjo stanovanj. Meščeva napoved je tako nesmiselna, tako odtujena od ekonomske resničnosti, da se lahko primerja samo še z eno izjavo, katere avtor je prav tako njegova socialistična ekscelenca.
Cene stanovanj se ne nižajo s socialističnimi eksperimenti
Vlada, ki jo ideološko od zadaj vodi skrajno leva stranka Levica, je v dveh letih prejela empirični “šlenkurs” resnično-življenske ekonomije. Npr. to, da gradnja državnih stanovanj ni poceni, niti hitra, ali pa to, da ukinitev Airbnbja ne niža cen najemnin, zdaj pa se učijo še, da s centralnoplanskimi ukrepi ni mogoče nižati cene stanovanj, podobno kot z dekreti ni mogoče ukiniti gravitacije ali elektromagnetizma. Zakon trga je prav tako neizogiben kot zakoni narave.
Vlada se aktivno trudi, da bi bila stanovanja dražja
A pozor! Vlada ne le, da lekcije ni vzela, ampak se na vse pretege trudi, da razmere na stanovanjskem trgu za končne potrošnike še poslabša. Spomnimo: v dokumentu Geo Slovenija, ki ga je mogoče najti na domači strani Geodetske uprave Slovenije (GURS) in je organ v sestavi okoljskega ministrstva, je na deseti strani zanimivo besedilo, ki razkriva, kakšni so resnični cilji slovenske vlade v navezavi na pozidavo in dostopnost stanovanj. GURS namreč v svoji strategiji jasno priznava, da je cilj, ki ga nalaga evropska strategija, zmanjšanje, in ne povečanje prirasta pozidanih zemljišč – in to kar za četrtino.
Tako je zapisno v besedilu, za katerega nočejo, da ga vidite
Slovenija je cilj zmanjšanja neto letne rasti pozidanih zemljišč, ki izhaja iz evropske strategije za tla (EU Soil Strategy) integrirala v državne strategije in programe (Nacionalni program varstva okolja 2030 in Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050):
• Skladno s 76. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE) (ZVO-2) predstavlja vsebina Nacionalnega programa varstva okolja 2030 okoljsko izhodišče.
• To izhodišče je bilo upoštevano tudi v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (SPRS 2050) in se udejanja skozi instrumente urejanja prostora (ki so prostorsko načrtovalski ukrepi in ukrepi zemljiške politike po ZUreP-3). SPRS 2050 vsebuje cilj zmanjševanja letnega neto prirasta pozidanih zemljišč do 0 % v letu 2050 ter zmanjšanja deleža razvrednotenih območij
GURS spada pod okoljsko ministrstvo. (Vir: STA)Cilj zmanjšanja neto letnega prirasta pozidanih zemljišč za 25 % do leta 2030 in ničelni prirast pozidanih površin od leta 2050 naprej vključuje tudi strateški načrt krožnega gospodarjenja s prostorom, ki ga postavlja kot osrednji strateški cilj, tako da mu načrt tudi dosledno sledi.
Končni cilj – manj stanovanj, višje cene
Jasno je torej, kakšen je cilj oblastnikov. Manj gradenj pomeni manj stanovanj in hiš, manj stanovanj in hiš pomeni višje cene nepremičnin in najemnin. Zeleni prehod in evropska regulativa pač vodita do povsem logičnega zaključka, da bodo stanovanja mladim družinam povsem nedostopna, na koncu pa bodo takšni nesrečniki povsem odvisni od tega, da bodo v dobrih odnosih z levimi politiki, ki jim bodo delili davkoplačevalski vbogajme.
Tudi v tej luči je treba razumeti desetletja dražitev in desetletja praznih obljub leve politike.
