Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Zaenkrat lahko le ugibamo – a videti je, da ukvarjanje z ideologijo izbrisanih postaja dobro plačan posel. Zanimivo pri tem je, da sam Vuk Ćosić niti ne sodi med izbrisane, ampak je država zanj prav lepo poskrbela, ko se je v devetdesetih zatekel v Slovenijo kot politični disident, ki je protestiral proti Slobodanu Miloševiću. Ćosić je namreč še eden izmed radikalnih levih aktivistov, ki so v preteklih letih odlično služili na račun slovenskih davkoplačevalcev – v podjetjih, kjer je sodeloval ali bil tudi solastnik, so iz državnega proračuna dobili več kot 3 milijone evrov. Postavljanje mehkega Ć-ja sredi Ljubljane je tako le še eden v nizu projektov, za katerega mu bomo davkoplačevalci plačali iz svojega žepa. Koliko, še nismo izvedeli.
“Na razpis se ne bi prijavili niti v sanjah, če bi ga razpisal le MOL. Natečaj je nastal na pobudo Civilne družbe izbrisanih in Amnesty International Slovenije. Če v žiriji ne bi sedela Irfan Beširević in Andrej Kurnik (profesor na FDV, op. a.), ki prihajata iz prve generacije avtonomistov v Rogu, ne bi niti pogledali v to smer. Strašno nam je pomembno in verjamem, da je njihova prisotnost v komisiji prispevala k temu, da se izbere pogumnejša rešitev,” je za MMC razložil Vuk Ćosić, eden izmed avtorjev projekta – Ljubljana bo dobila Park izbrisanih, v katerem bo spomenik v obliki črke Ć. Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov je skoraj 20 let delovala v enem od objektov nekdanjega Roga, Park izbrisanih pa je že poimenovala Mestna občina Ljubljana z odlokom mestnega sveta.
V preteklosti smo že pisali, da je Ćosić, eden izmed radikalnih levih aktivistov, med drugim sodeloval kot soustanovitelj ali direktor v podjetjih, ki so si prislužili solidne zneske državnega proračuna. V podjetjih, kjer je sodeloval ali bil tudi solastnik, so iz državnega proračuna dobili najmanj 3.041.524,91 evra. Ćosić je sicer sorodnik srbskega nacionalista Dobrice Ćosića in soustanovitelj Ljubljanskega laboratorija za digitalne medije (Ljudmila) in podjetja Case Sensitive. Po podatkih aplikacije Erar sta ti dve podjetji v preteklosti od države prejeli 1.272.645,9 evra. Pomembno vlogo kot direktor in predavatelj je imel še v podjetjih Renderspace d.o.o., Literal in E-laborat. Vsa tri podjetja so od države prejela skupno 1.768.879,01 evra. Zanimivo, rednega protestnika iz vrst kolesariata ni motila prva vlada Janeza Janše, ko je kot kreativni direktor Literala dobil od države 183 tisoč evrov.
Foto: erar.si
Levi aktivizem je zelo donosen posel
Ćosić je vidni predstavnik Socialnih demokratov, ki je pred lanskim shodom v podporo Ukrajini postal tudi ulični vandal. Ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik je takrat zanj dejal, da je politično delovanje zanj posel, za katerega rabi svoje na oblasti – kot že rečeno, pod levimi vladami namreč bogato posluje. Snemalec Nove24TV ga je marca lani na Kongresnem trgu zalotil, ko je na ulično svetilko lepil letak z napisom “Putin=Orban=Janša”. A to še ni vse, po nekaterih informacijah naj bi bil ravno Ćosić tudi eden izmed avtorjev svastik na ministrstvu za kulturo.
Vuk Čosić med lepljenjem letaka proti vladi Janeza Janše. (Foto: Nova24TV)
Na družabnih omrežjih pa so se tudi pojavljale informacije, da je bil Ćosić del Fotopub scene – določene stvari naj bi pricurljale v javnost celo po njegovi zaslugi, ker mu je Dušan Smodej dolgoval denar. “Aktivni posiljevalec v Fotopubu bo sedaj dobil še spomenik v Ljubljani. Vsi udeleženci te sramote so obvezno za doživljenjski zapor in odvzem državljanstva,” je na Twitterju zapisala Helena Bizjak – menda naj bi dve dekleti Ćosića prepoznali po fotografijah, glede samega dogodka pa sta lani kontaktirali tudi Niko Kovač. Mi neposredne povezave Ćosića s Fotopubom sicer nismo našli, je pa sodeloval z umetniško skupino Irwin, katere pobudnik je bil pokojni Roman Uranjek.
Case Sensitive se je iz d.o.o. preoblikoval v s.p. Ćosićeve partnerke, ki je tudi soavtorica spomenika. (Foto: Erar)
Foto: Erar.si
26. februarja 1992 je Slovenija 25.671 ljudi, ki so imeli državljanstvo republik nekdanje Jugoslavije, izbrisala iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije. Medtem ko drži, da je bilo nekaj takih, ki jim je bila narejena krivica, ker si niso mogli urediti papirjev oziroma niso bili o tem obveščeni, ne moremo mimo dejstva, da večina teh ni izkoristila možnosti, ki jim je bila dana. Obdobje vojne za Slovenijo in obdobje njenega osamosvajanja je bilo obdobje, ko je bilo treba sprejeti odločitev, ali ostati in živeti v Sloveniji kot njen državljan ali pa špekulirati, če se bo Slovenija sploh osamosvojila ali ne. Nad 180 tisoč ljudi je sprejelo pravo in pravočasno odločitev, nekateri drugi pa tega niso storili iz različnih razlogov. Medtem ko si manjšina ni mogla urediti statusa, je večina špekulirala. Da bi bilo sicer potrebno primere “izbrisanih” presojati od primera do primera, je v preteklosti poudaril tudi nekdanji minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak. Kot kaže, pa to vladajoči ne razumejo ali nočejo razumeti, čeprav gre v primeru odškodnin za denar davkoplačevalcev. “Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in vsiljevanje spomenika Ć t. i. “izbrisanim” imata isti cilj: umazati pomen osamosvojitve Slovenije in diskreditirati osamosvojitelje. Nesprejemljivo, sramotno in zavrženo početje tistih, ki jim Slovenija nikoli ni bila intimna opcija,” je komentiral poslanec Branko Grims.
