Piše: Mitja Iršič (Nova24tv)
Slovenska resničnost je podobna ruski. Obstaja v nekem izoliranem času in prostoru, povsem odmaknjenemu od resnične resničnosti, kjer so pomembna dejstva in konsenz. Tako zelo smo se navadili na njo, da se nam ne zdi nič več posebnega. V Sloveniji smo recimo prepričani, da je arabska pomlad nastala kot skrita operacija Mossada in Cie. Prepričani smo, da je Busheva administracija sama zrušila newyorška dvojčka. Prepričani smo, da je Jugoslavija razpadla zaradi zarote zahodnih sil, ki so bile ljubosumne na delujočo socialistično državo in so jo videle kot motečo (nekaj podobnega je trdila starosta slovenske politike in nekoč nadzornica v NLB Mateja Kožuh Novak). Privatizacijo dojemamo kot obliko fašizma. Prepričani smo, da Izraelci nad Palestinci izvajajo genocid in take članke, ne da bi se zdrznili, beremo celo na portalu javnega medija. Prav tako smo prepričani, da je agresorska vojna Rusije nad Ukrajino v resnici delo Američanov, ki želijo vzpodbuditi proizvodnjo svoje orožarske industrije. Takšna mnenja so pri nas obstajala od nekdaj. Težava pa je, ko takšna mnenja naletijo na zid resničnosti v tujini. Kaj se zgodi takrat, je pred kratkim spoznala trboveljska anarhistično-socialistična rock skupina Laibach.
Skupina Laibach ne skriva svojega koketiranja s totalitarnimi režimi. V SFRJ so bili uporniki, ne zaradi tega, ker so komunistom očitali represijo, ampak da so preveč skrenili iz pota resničnega socializma. V Severni Koreji, kjer so koncertirali, so brez sarkazma in umetniške distance hvalili režim Kim Jong Una. Zato ni nobeno presenečenje, da so na tiho simpatizirali tudi s Putinovo Rusijo, čeprav tega javno nikoli ne bodo priznali.
Spomnimo, za konec marca napovedani koncert skupine Laibach v ukrajinski prestolnici Kijev je bil po navedbah ukrajinskega organizatorja koncerta odpovedan zaradi protesta Ukrajincev proti prihodu skupine Laibach, ki je bil, kot so zapisali za STA, “posledica nerazumevanja razlogov s strani skupine za našo vojno”. Organizator koncerta Bel Etage Music Hall je za STA namreč sporočil, da ukrajinsko občinstvo meni, da so bile navedbe skupine Laibach proruske in protiukrajinske.
Ukrajince so po pisanju STA razdelile navedbe skupine Laibach, da je sedanja vojna geopolitični spopad med Rusijo in ZDA na ukrajinskem ozemlju. Konflikt je “cinična posredniška vojna za geostrateške interese velesil in finančnega kapitala (vojaške industrije itd.)”, je skupina ob napovedi koncerta sporočila za britanski The Guardian.
Stališča skupine v tujini dojeta kot pošastna
Takšna pozicija je sicer običajna v državi, kjer vse politične in ideološke niti vleče predzadnji predsednik CK ZK, sicer Putinov dober prijatelj, ki meni, da je za vojno kriva tudi Ukrajina. Polovica Slovencev je takšne navedbe sprejela kot politični mainstream, ne zavedajoč se spornosti podobnih izjav. Trditve skupine Laibach so bile le nadaljevanje iste misli – avtonomnosti Ukrajincev ni, gre le za spopad dveh velesil, pri čemer je bila Rusija “izzvana”, da napade zaradi nespametnih potez evroatlantskega zavezništva, da se širi na vzhod – to so namigovali v svojem zapisu na Facebooku ob začetku invazije. Takšne teze bi požele ogromno odobravanja v ljubljanskih pivnicah, kjer zagrenjeni titoistični starci z JLA tatuji na ramenih srkajo špricerje in bentijo nad kapitalizmom. Zato so bili trboveljski rockerji najbrž kar malce presenečeni, da so njihove besede v tujini dojete kot pošastne.
Skupina Laibach. (Foto: epa)
Slovenska normalnost je pač takšna, da je za vse gorje na svetu kriva ZDA, delno celotna zahodna civilizacija in kolonializem. Gre za odmeve anti-imperialistične fronte iz leta 1941, ki se je dobrikala obema totalitarizmoma – nacistični Nemčiji in komunistični Sovjetski zvezi. Vladimir Putin in njegov režim sta naravna naslednika obeh. Milan Kučan, Laibach, Aurelio Iuri, brezimni kolumnisti Dela in protestniki na “Kučanovem” protestu z antinatovskimi transparenti so produkt takšne miselnosti.
Laibach so bili očitno šokirani. Tako zelo, da so morali celo lagati in trditi, da so Ukrajinci od njih zahtevali, da vso rusko umetnost razglasijo za ničvredno – s tem so seveda želeli igrati na strune proruske Slovenije, za katero so vedeli, da se bo nad tem zgražala.
Skupina je na Facebooku objavila dolg zapis, v katerem je tudi odstavek: “Da ne bo pomote – obožujemo rusko literaturo, glasbo in umetnost. Ljubimo Dostojevskega, Bulgakova, Čajkovskega, Skrjabina, Majakovskega, Tatlina, Rodčenka in El Lissitzkega – če naštejemo le nekatere – in vedno jih bomo. Toda v tej nesmiselni vojni med Rusijo in Ukrajino smo z vsem srcem na strani Ukrajine in njenih ljudi, ki se – kot v stari svetopisemski zgodbi o Davidu in Goljatu – dostojanstveno borijo proti močnejšemu sovražniku. Skupaj z vami žalujemo za nedolžnimi žrtvami. Z vami se veselimo vaših zmag”.
Ujeti na laži
A se je nesrečni skupini zopet zgodila resničnost – v tujini njihove laži ne bodo tako hvaležno pokrili, kot jih pokriva domača STA in drugi slovenski mediji (kar drugače rutinsko počno tudi za leve novinarje). Organizator koncerta je v izjavi na Facebooku namreč hitro zanikal navedbe skupine Laibach, da so od njih zahtevali obsodbo ruske umetnosti.
“Seveda imam korespondenco in vse je zabeleženo. Po njihovem pozivu Ukrajincem, v katerem je cel odstavek posvečen ruski umetnosti, nihče ni ničesar zahteval od njih,” so pojasnili v Kijevu. “Dejstvo, da je vse rusko za nas strupeno, je bilo omenjeno v pismu o odpovedi koncerta. Se pravi, nihče ni ničesar zahteval,” so še zapisali pri Bel Etage Music Hallu.
Skupina Laibach, ujeta na laži, je v obupu za STA dodatno pojasnila, da zahteva, da se skupina izreče, da so vsi Rusi slabi in da je vsa ruska umetnost ničvredna, ni bila izražena izrecno od organizatorja koncerta, vendar pa so njihovo izrečeno naklonjenost do nekaterih ruskih umetnikov izpostavili kot enega od razlogov za odpoved koncerta.
“Takoj po uradni napovedi koncerta v ukrajinskih in svetovnih medijih je na družbenih omrežjih završalo zaradi nekaterih naših izjav in interpretacij o morebitnih vzrokih ukrajinsko-ruske vojne, ki niso popolnoma usklajene z ukrajinskim videnjem stvari, zato je promotor zahteval našo uradno izjavo, da brezkompromisno podpiramo Ukrajino v tej vojni. To izjavo smo tudi podali, dodali pa smo še, da to ne pomeni, da sovražimo vse, kar je rusko, in da še vedno cenimo nekatere ruske umetnike,” je v današnji razlagi dogajanja zapisala skupina.
Torej kar naenkrat ne trdijo več, da so ukrajinski organizatorji zahtevali, da se ruska umetnost razglasi za ničvredno. STA jih je zopet pokril, češ gre za nesporazum. Treba pa je dodatno poudariti, da se Laibachovci niso prvič lagali. Pred kratkim so trdili, da so po začetku agresije odpovedali vse koncerte v Rusiji. Kar je res – a če beremo njihove stare zapise na Facebooku, tega niso naredili zaradi same agresije, ampak ker takrat v Rusijo logistično ni bilo mogoče vstopiti. Odpoved koncertov ni bil protest, bila je nuja. Seveda slovenski mediji tudi te laži niso izpostavili. A zdaj je že vseeno.
A duh je že ušel iz steklenice. Slovenija in njena “kultura” se je razgalila pred civiliziranim svetom. Naša umazana družinska skrivnost je zunaj. Smo antizahodni, proruski moralizatorji, privrženci teorij zarot, da so za vse gorje na svetu krive zahodne države in da je bila širitev Nata strašna napaka – ne glede na to, da so si države bivšega Varšavskega pakta, pa tudi bivše jugoslovanske republike, same želele vstopiti v zvezo ravno kot robustno zaščito pred ruskim medvedom. Takšen način razmišljanja iz leta 1950 vidi svet kot duopolni, kjer manjše vzhodnoevropske države nimajo nobene avtonomije, ampak morajo biti srečne pod ruskim škornjem. Pa še srečni morajo biti, da so jih osvobodili Rusi s tanki, namesto ZDA z McDonaldsom, Starbucksom in vsemi drugimi razvadami kapitalističnega sveta. Kot odmeva iz pesmi Ramsteinov Amerika – skupine, ki je na približno podobnem intelektualnem nivoju kot Laibach (nekje na ravni anarhosocialista Banksyja, o katerem je kolumnist Guardiana zapisal, da je videti izredno pameten in globok – za idiote).
Tak antiimperialistični način razmišljanja, ki se je rodil v Vidmarjevi vili aprila leta 1941, pa je normalen izključno v Sloveniji, morda še v Srbiji. Ko Slovenci vidimo, da svet ni na isti liniji razmišljanja kot mi sami, pa smo tudi sprenevedavi manipulatorji in lažnivci. Temne družinske skrivnosti bi radi obdržali znotraj družine, da naši zahodni partnerji slučajno ne bi videli, kaj se res dogaja v mračnih socialističnih kleteh družinske hiše Republike Slovenije. Hvala Laibachom, Milanu Kučanu, Tanji Fajon, Matjažu Nemcu, Milanu Brglezu, Ireni Jovevi in Klemnu Grošlju, da občasno družinsko skrivnost razgalijo pred evropsko in svetovno javnostjo in dajo tujcem vpogled v to, kar mi vemo že dolgo – da Slovenija ni nobena običajna evropska država.
