Piše: Anamarija Novak
»Spremljamo ignorantsko politično kulturo.« Tako se je glede izrazito problematičnega vladnega odnosa do državnega zbora izrazil politični strateg dr. Sebastjan Jeretič. NSi pa je o »eroziji« slovenske parlamentarne demokracije s pismom obvestila Evropski parlament.
V državi, kjer ima po 3. členu Ustave RS oblast ljudstvo, vlada odgovarja državnemu zboru. Pa je res tako? »Tukaj smo na robu ustavne krize! V Sloveniji imamo parlamentarno demokracijo, v kateri je vlada odgovorna državnemu zboru. Vladni predstavniki se ne udeležujejo zasedanj parlamentarnih odborov, ko ti zahtevajo njihovo navzočnost. Pri tem gre za popolno ignoriranje slovenskega parlamenta in s tem tudi ignoriranje ustavnega reda. To po eni strani izhaja iz katastrofalne politične kulture, po drugi pa iz popolnega amaterstva tako predstavnikov vlade kot predsednice državnega zbora, ki si poslovnik razlaga zelo po svoje in amatersko. Preprosto nima politične kilometrine, da bi razumela, kako delujejo politični procesi,« zaskrbljeno ugotavlja dr. Jeretič in dodaja: »Eno je, da se vladajoči ne zmenijo za medije in javnost, drugo je, da se ne zmenijo za institucije, kot so računsko sodišče in KPK, najhuje od vsega pa je, da se ne zmenijo za parlament. To je zelo, zelo velik problem.«
Zapleti že vse od začetka tega sklica
Zaradi ostrih kritik iz opozicijskih SDS in NSi, da onemogočajo opozicijski nadzor vlade in preiskavo poslov premiera Roberta Goloba (Gibanje Svoboda), ki jo je zahteval državni svet, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) na začetku prve redne seje parlamenta po počitnicah odredila dveurni odmor. Zapleti so se na omenjeni seji začeli s protesti iz NSi, ker zjutraj na sejo komisije za nadzor javnih financ (KNJF) o 13.000 računalnikih že spet ni bilo vladnih poslancev in takrat še ministrice Emilije Stojmenove Duh, ki pa je v tistem času celo bila v stavbi državnega zbora. Komisija je razpravo brez vladnih poslancev in ministrice vendarle opravila in na koncu soglasno s štirimi glasovi za in nič proti pozvala Stojmenovo Duh k odstopu, premiera pa, naj jo odstavi, če ne bo šla sama. Vsi štirje poslanci, ki so glasovali za, so bili iz NSi, v komisiji pa imajo po enega člana le še Gibanje Svoboda, SD in Levica, a teh na sejo ni bilo. Že večkrat. Z ministrstva za digitalno preobrazbo in vladnih strank so že med sejo ugovarjali, da sta seja in glasovanje neveljavna, ker je prišlo premalo poslancev. Od sedmih so bili na seji štirje. Po rezultatu in pravilih zadnjega desetletja bi to komisijo moral voditi poslanec iz vrst SDS, v njej pa bi večino morala imeti opozicija. A so vladajoči pred dvema letoma goljufali, vodenje komisije prepustili manjši NSi, ji določili tudi štiri člane, sebi pa tri, hkrati pa zdaj trdijo, da to ni dovolj za sklepčnost, češ da bi za to morali tja priti še poslanci SDS, ti pa se so sodelovanju v takšni komisiji že na začetku mandata odpovedali.
Godčeva: Preiskavo preprečuje poslanec Lah
Še bolj pa je v državnem zboru temperaturo dvignilo opozorilo vodje poslanske skupine SDS Jelke Godec, da preiskavo Roberta Goloba, ki jo je zahteval državni svet, še kar preprečuje poslanec Gibanja Svoboda Tomaž Lah, čeprav ga je tretjina članov preiskovalne komisija že pred poletnimi počitnicami določila za pričo v preiskavi in zaradi tega komisije ne bi smel voditi ali sodelovati pri delu. In torej tudi zavlačevati ne. Laha je Gibanje Svoboda za predsednika komisije nastavila prav za to, da bi zavlačeval in onemogočil preiskavo, ki jo je zahteval državni svet. Če bi Lah resno preiskoval Goloba, bi ga verjetno vrgli iz stranke, kot so že Mojco Šetinc Pašek, potem ko je v komisiji za preiskovanje nazorsko desnih medijev in novinarjev (sama je dejala, da gre predvsem za črnjenje SDS) dopustila, da je Rok Snežič pričal o tem, kako je premierjevo partnerko Tino Gaber seznanil s Klemenom Nicolettijem (ta je pozneje postal za nekaj časa njen partner), ki je javnosti znan iz zgodbe podjetja s hitrimi testi Majbert Pharm, da je zanj promovirala propadlo kriptovaluto. Na proteste Godčeve se je Klakočar Zupančičeva odzvala tako, da je odredila dve uri odmora, po dveh urah pa se je seja nadaljevala brez nje – kot je dejala, je bila upravičeno odsotna od 13. do 15. ure (naj pogleda opravičila na e-klopi).
Cigler Kralj pisal predsednici Evropskega parlamenta
Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je zato v pismu, ki ga je naslovil na predsednico Evropskega parlamenta (EP) Roberto Metsola, zapisal, da se je v Sloveniji z nastopom vlade Roberta Goloba v »državnem zboru začela erozija parlamentarne demokracije«. Ob tem je prst uperil v predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, ki da skupaj s poslanci največje vladne stranke Gibanje Svoboda »preprečuje delovanje parlamentarnih instrumentov za nadzor izvršilne veje oblasti ter krši predpise za zasledovanje ozkih političnih interesov predsednika vlade«. »Gibanje Svoboda s pomočjo koalicijskih strank pred našimi očmi izvaja atentat na demokracijo. V NSi na to opozarjamo že dolgo, ampak kljub našim opozorilom stvari ne gredo na bolje, nasprotno, razmere se dramatično poslabšujejo,« je na novinarski konferenci dejal Cigler Kralj. Zato je po njegovih besedah edina pot, da o razmerah v Sloveniji in »napadu na demokratične institucije« opozorijo tudi EP. Tako je v pismu izpostavil tri primere, ki po mnenju NSi dokazujejo navedene očitke. Med drugim je navedel, da predsednik vlade in poslanci Gibanja Svoboda ignorirajo zahteve za zaslišanje Goloba pred preiskovalno komisijo o sumih političnega vmešavanja v delo policije. Kot je zapisal vodja poslancev NSi, se premier že več kot eno leto »skriva in izmika zaslišanju«, s kršitvijo poslovniških pravic opozicijskih poslanskih skupin in temeljnih načel parlamentarne demokracije pa da mu pri tem pomagajo poslanci Gibanja Svoboda na vodilnih mestih v DZ.
Ustava – v DZ RS le mrtva črka na papirju
V pismu se sklicuje tudi na ravnanje predsednice DZ, ki ji v NSi očitajo kršenje poslovnika DZ in dolgoletne parlamentarne prakse tako v primeru parlamentarnega postopka sprejemanja sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti Palestine tik pred evropskimi volitvami kot tudi v primeru ustanavljanja parlamentarne preiskave o slovenski energetiki, ki jo je zahtevala opozicija. »Ustava, zakoni in poslovniki so pri parlamentarnem delu v slovenskem državnem zboru postali mrtva črka na papirju. Poslanci ne vemo več, na katere določbe se še lahko zanesemo in na katere ne več,« je v pismu predsednici EP zapisal Cigler Kralj. V slednjem je prav tako ocenil, da je vladavina prava v Sloveniji ogrožena, zato je predsednico EP pozval, da o tem obvesti pristojni odbor EP in predlaga misijo za ugotavljanje dejstev v Sloveniji ter s tem pomaga »zagotoviti spoštovanje temeljnih državljanskih in političnih pravic ter osnovnih vrednot demokracije v tej državi«.
Kako smo zašli v situacijo?
In kako smo sploh zašli v opisano situacijo? Da si odgovorimo na to vprašanje, se moramo vrniti na začetek mandata vlade Roberta Goloba, ko si je NSi prisvojila komisijo za nadzor javnih financ (KNJF). To jim je uspelo s pomočjo glasov Gibanja Svoboda, čeprav bi najpomembnejša nadzorna komisija v DZ morala pripadati najmočnejši opozicijski stranki SDS. Posledica tega je, da danes opozicija v nasprotju s poslovnikom v DZ nima večine. Na to je namreč spomnil predsednik SDS Janez Janša v odgovoru poslancu NSi Janezu Ciglerju Kralju. Slednji je tudi na omrežju X zapisal: »V Sloveniji smo priča eroziji demokracije. Stranka Gibanje Svoboda pred našimi očmi izvaja atentat nanjo. Zato sem danes v daljšem pismu s stanjem demokracije seznanil predsednico EP. To je edina pot, da opozorimo EP na napad na demokratične institucije in na opozicijo.« Nato pa je prejel odgovor prvaka opozicije Janeza Janše: »Drži. In to ne od včeraj. Upam, da ste v pismu opisali tudi to, kako ste do vodenja KNJF prišli s pomočjo glasov ‘golobistov’. Na škodo SDS, ki ima 27 poslancev, Nova Slovenija pa 8.« Ker SDS iz protesta v KNJF ni imenovala svojih poslancev in ker lahko koalicijski poslanci in poslanke kadarkoli odpovedo sodelovanje na sejah, kjer bi bili na tnalu njihovi ministri in ministrice, je na sejah KNJF NSi ostala sama, njihove seje pa so postale nesklepčne. Dogovor »pod mizo« med NSi in Gibanjem Svoboda o prevzemu najpomembnejše nadzorne komisije so kljub vsem dokazom v NSi dolgo zanikali. Danes se jim ta dogovor maščuje. Žrtev tega dogovora so sami, celotna opozicija in demokracija kot taka.
Zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ne bo?
DZ je z 49 glasovi za in s 27 proti sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Sklep so predlagali poslanci koalicije, ki so ga ob glasovanju tudi podprli. Proti so bili v opoziciji in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Poslanec Levice Miha Kordiš se je glasovanja vzdržal. Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v postopek vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. DZ jo je po vetu državnega sveta potrdil v začetku septembra. Pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli, podprto z več kot 3000 podpisi, pa so v DZ minuli teden vložili v SDS. »Ne strinjamo se s tem zakonom, tudi sodni svet, zakonodajnopravna služba, državnotožilski svet so povedali, da ta zakon ni primeren za obravnavo in za sprejetje, tako da verjamem, da bodo zdaj pač postopki stekli, tako kot je predvideno,« je ob vložitvi omenjene pobude dejala vodja poslancev SDS Jelka Godec v izjavi za medije. V DS in opoziciji so koaliciji med drugim očitali, da želi z novelo preprečiti parlamentarno preiskavo, s katero bi pod drobnogled vzeli slovensko energetiko. V opozicijskih SDS in NSi pa so policiji in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani celo naznanili sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi zoper Klakočar Zupančičevo. Očitajo ji, da krši poslovnik, zakonodajo in ustavo, ker ni sklicala izredne seje DZ, na kateri bi ustanovili omenjeno preiskovalno komisijo. Predsednica DZ je sicer že določila 35-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma, ki bi potekalo od 1. oktobra do 4. novembra. A je večina poslancev koalicije v DZ vložila predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma.
