Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Kar dve izjavi je javnost je danes javnosti poslala KPK zaradi ostrih pritiskov Urške Klakočar Zupančič (Svoboda) in tudi poslanke Janje Sluga (Svoboda). Zvečer se je po izjavi celotne komisije odzval še predsednik KPK Robert Šumi osebno.
Na oster politični pritisk Klakočar Zupančičeve, da morajo obravnavati ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je do zlorab oblasti vladajočih na ustavnem sodišču praviloma zelo kritičen, a v manjšini, je Šumi odgovoril:
“Komisiji vsekakor ne manjka poguma pri obravnavi posameznih zadev; ne glede na to, kdo so obravnavane osebe, svoje delo opravimo profesionalno. Tudi v konkretnem primeru ustavnega sodnika že vodimo postopka s področij naših pristojnosti, ki so nedvoumne, torej omejitev poslovanja in premoženjskega stanja. Če pa bo pripravljavec zakonodaje, Ministrstvo za pravosodje, podalo neobvezujoče stališče, da je za presojo nezdružljivosti ustavnih sodnikov pristojna Komisija, bomo to mnenje upoštevali in v skladu s tem spremenili prakso, ki je na Komisiji veljala od leta 2011 in ki doslej ni bila problematizirana. Kot smo sporočili že prejšnji teden, pa vsebinska ali postopkovna zakonska nedorečenost tudi po našem mnenju še ne pomeni, da je legalno hkrati tudi legitimno, kar se kaže tudi v konkretnem primeru.”
KPK: Tudi če bi bili pristojni, je s. p. že zaprl
“V izogib napačnim pričakovanjem in interpretacijam pa je treba pojasniti, da četudi bi bila Komisija pristojna za obravnavo konkretnega primera, postopka ugotavljanja nezdružljivosti ne bi več mogla uvesti, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij že odpravil. Upoštevaje določbe ZIntPK lahko Komisija postopek uvede zgolj v primeru, ko je sum o obstoju nezdružljivosti funkcij še vedno aktualen. Če Komisija ugotovi, da funkcionar opravlja dejavnost, ki ni združljiva z opravljanjem funkcije, ga pozove, da nezakonito situacijo v določenem roku odpravi. Prekrškovna sankcija pa je predvidena zgolj za primere, ko funkcionar nezdružljivosti funkcije niti po pozivu Komisije ne odpravi. Ker v konkretnem primeru s. p. ni več aktiven in je ustavni sodnik morebitno nezdružljivost funkcije že odpravil, Komisija (tudi če bi bila pristojna za obravnavo zadeve) ugotovitvenega in prekrškovnega postopka niti ne bi mogla več uvesti.” To pa je že pred tem med drugim opozorila komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Robert Šumi, v pink ponk, kdo je pristojen za nadzor ravnanja ustavnega sodnika, ki poteka z državnim zborom, od koder je predsednica Urška Klakočar Zupančič vse skupaj sprožila, ko je javnosti sporočila, da pričakuje takojšen odstop ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Primer je poslala KPK. A je KPK vse skupaj vrnil državnemu zboru. Državni zbor vrnil spet KPK. In KPK zdaj spet noče.
Je pa medtem že jasno, da po zakonu o ustavnem sodišču Jaklič s tem, ko je imel s.p. za opravljanje visokošolske dejavnosti, ni ravnal nezakonito. Celo, če bi bilo v nasprotju z zakonom, pa mu po ustavni ureditvi zaradi tega ne bi mogli odvzeti mandata. Ustavni sodniki so zaščiteni pred političnim maltretiranjem oblasti. Iz KPK so parlamentu odgovorili, da niso pristojni za presojo ravnanja ustavnega sodnika, ker je to določeno v posebnem zakonu o nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov, to je v zakonu o ustavnem sodišču, ta pa jim pristojnosti za to ne daje. Iz parlamenta je predsednica mandatno volilne komisije Janja Sluga (Svoboda) KPK žogico vrnila z oceno, da naj premislijo, ali so morda vendarle pristojni, ker je ustavno sodišče v preteklosti presodilo, da pa parlament zaradi načel ločitev oblasti ni pristojen za ustavne sodnike.
Ustavni sodnik Klemen Jaklič je s.p. ukinil že precej pred tem, ko so levi mediji in politiki začeli gonjo proti njemu, katere del je bilo pričakovanje Klakočar Zupančičeve, da bo odstopil in njen poziv KPK, naj preverijo primer. Nenavadno je, da prej dolga leta, ko je imel Jaklič imel odprt s.p., temu ni nihče oporekal. Povrhu Erar kaže, da iz državnih institucij na ta s.p. ni prijel niti evra.
Ob opozorilu, da tega s.p. ja sploh več ni, in zaradi tega ne morejo nič celo, če bi pristojni za presojanje (in bi res bil nedovoljen) je KPK zapisala še, da bodo za mnenje o pristojnosti in zakonodaji zaprosili ministrstvo za pravosodje, ki ga po odstopu Dominike Švarc Pipan (SD, a je izstopila) zaradi čudnega nakupa stavbe za sodstvo vodi Andreja Katič (SD):
“Komisija za preprečevanje korupcije je proučila dopis Mandatno-volilne komisije Državnega zbora (MVK DZ) v zvezi s pristojnostjo glede presoje nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Komisija si ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, zato bo za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje. Komisija sicer že več let opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij v posameznih zakonih in se zavzema za enotno ureditev v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). S tem se zavzema za jasno materialno in procesno zakonsko dorečenost, na podlagi česar bi sama lahko učinkovito in zakonito vodila postopke, kar bi prispevalo h krepitvi pravne države.
“Že leta 2021 je Komisija na Vlado RS naslovila pobudo za poenotenje področja nezdružljivosti funkcij, vendar ne vlada ne DZ doslej k temu nista pristopila. Na Komisiji tako zavračamo kakršnekoli namige, da bežimo od odgovornosti, kot je mogoče razbrati iz včerajšnje izjave predsednice MVK za enega od medijev. Poudarjamo, da je stališče Komisije, da za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov v skladu z ZIntPK ni pristojna, nespremenjeno vse od uveljavitve ZIntPK leta 2011. ZIntPK namreč v prvi alineji prvega odstavka 12. člena Komisiji izrecno daje pristojnost izvajanja nadzora nad nezdružljivostjo funkcij zgolj za določbe ZIntPK.
Področje nezdružljivosti funkcij je načeloma urejeno v sistemskem zakonu ZIntPK, lahko pa to področje drugače urejajo posamezni specialni zakoni. ZIntPK področje nezdružljivosti ureja tako materialno (katere dejavnosti ali funkcije so nezdružljive) kot tudi procesno (kdo in v kakšnem postopku odloča). Drugi področni zakoni lahko področje nezdružljivosti urejajo tako materialno kot tudi procesno (npr. Zakon o sodniški službi) ali pa zgolj materialnopravno, pri čemer ne določijo, kdo (kateri organ) in v kakšnem postopku o morebitni nezdružljivosti odloča. Tak primer je tudi Zakon o ustavnem sodišču.
Ker Zakon o splošnem upravnem postopku ne določa, kdo odloča v morebitnem sporu o pristojnosti med Komisijo in DZ, in ker si Komisija ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, bo na Ministrstvo za pravosodje kot nosilni organ tako Zakona o ustavnem sodišču kot tudi ZIntPK podala zaprosilo za neobvezujočo mnenje o tem, kateri organ je pristojen odločati o nezdružljivosti, ko področni zakoni nezdružljivost funkcij urejajo zgolj materialnopravno.
Komisija lahko uvede postopek zgolj, ko obstaja sum o obstoju nezdružljivosti
V izogib napačnim pričakovanjem in interpretacijam pa je treba pojasniti, da četudi bi bila Komisija pristojna za obravnavo konkretnega primera, postopka ugotavljanja nezdružljivosti ne bi več mogla uvesti, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij že odpravil. Upoštevaje določbe ZIntPK lahko Komisija postopek uvede zgolj v primeru, ko je sum o obstoju nezdružljivosti funkcij še vedno aktualen. Če Komisija ugotovi, da funkcionar opravlja dejavnost, ki ni združljiva z opravljanjem funkcije, ga pozove, da nezakonito situacijo v določenem roku odpravi. Prekrškovna sankcija pa je predvidena zgolj za primere, ko funkcionar nezdružljivosti funkcije niti po pozivu Komisije ne odpravi. Ker v konkretnem primeru s. p. ni več aktiven in je ustavni sodnik morebitno nezdružljivost funkcije že odpravil, Komisija (tudi če bi bila pristojna za obravnavo zadeve) ugotovitvenega in prekrškovnega postopka niti ne bi mogla več uvesti.”
