Piše: Historiavitaemagistra.si
Zadnji dnevi vojne za obrambo slovenske suverenosti so jasno pokazali, da so enote Jugoslovanske ljudske armade in zvezne milice dokončno poražene; medtem ko so se zadnje razkropile in je del njihovih pripadnikov pobegnil čez meje v sosednje države, so bile enote JLA v sklepni fazi umika v svoje matične vojašnice. Ob tem pa so bile slovenske obrambne sile še vedno na visoki stopnji bojne pripravljenosti.
Sprejetje brionske deklaracije
Hkrati pa se je pripravljal in nato v nedeljo, 7. julija 1991, na Brionih odvil sestanek slovenskega vodstva z evropsko trojko in s predstavniki SFRJ, ki je kot odločilen za slovensko samostojnost sledil intenzivni diplomatski dejavnosti slovenske diplomacije, ki je potekala ob oboroženem spopadu.
Po napadu JLA na Slovenijo, sta potekala dva sestanka v Zagrebu (28. junija in 1. julija), na katerih so predstavniki Evropske skupnosti skušali odvrniti predstavnike Slovenije od osamosvojitve, ter sestanek slovenskih zastopnikov (Milan Kučan in Dimitrij Rupel) s Hansom Dietrichom Genscherjem, nemškim zunanjim ministrom, ki je v tistem času predsedoval tudi KVSE.
Tako je 7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je na Brione odšla slovenska delegacija v sestavi Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel, tam pa se jim je pridružil še Janez Drnovšek.
Na Brionih so potekali sestanki na več ravneh oziroma zasedbah: med Slovenijo in Evropsko skupnostjo, pri čemer je bilo glavno vprašanje nadzor nad mejnimi prehodi; nato sestanki med Slovenijo in Jugoslavijo, ki so jo predstavljali člani predsedstva in Ante Marković, na njih pa je »prevladoval splošen prepir«.
Več preberite TUKAJ
