Kako komentirajo rezultate nedavnih državnozborskih volitev in kakšno vlado bo v prihodnje dobila Slovenija, smo povprašali nekatere vidne politične komentatorje.
Uradni izidi volitev, ki so potekale 3. junija, kažejo, da se je v DZ uvrstilo devet strank, relativna zmagovalka pa je stranka SDS. Za SDS je glasovalo 24,92 odstotka volivcev in jo bo v DZ zastopalo 25 poslancev. LMŠ, ki jo je izbralo 12,60 odstotka tistih, ki so glasovali, bo zastopalo 13 poslancev, SD in SMC sta v DZ dobili po deset sedežev; za SD je glasovalo 9,93, za SMC pa 9,75 odstotka udeležencev volitev. Sledita Levica z devetimi poslanci oz. 9,33 odstotka glasov ter NSi s sedmimi poslanci oz. 7,16 odstotka glasov. Po pet sedežev bosta v novem sklicu DZ zasedli Stranka Alenke Bratušek in DeSUS; prvo je podprlo 5,11 odstotka, drugo pa 4,93 odstotka. V DZ se je znova uvrstila SNS, ki je prepričala 4,17 odstotka volivcev in bo imela štiri poslance.
Mitja Iršič, publicist: »Rezultat je pričakovan in vsaj delno medijsko zrežiran. Gotovo sta vsaj LMŠ in SAB medijska projekta globoke države, kot obupan poskus z množico razdrobljenih strank na levi ustvariti zasilno protijanševsko koalicijo. SDS je pričakovano zmagala. Njihova kampanja je bila praktično brez napak. Rekel bi, da smo videli najbolj profesionalno kampanjo katere koli stranke od osamosvojitve naprej. Od želenih +30 odstotkov jih je oddaljila medijska gonja, NVO-jevsko organiziran politični shod proti sovraštvu in usklajen levi blok, ki je oportunistično opozarjal na fantomsko orbanizacijo. Pot do koalicije bo težka. Globoka država je politično izolirala vodjo desnice. Če si katera od levosredinskih strank premisli in gre v koalicijo z Janšo, jo bo globoka država brž potisnila na politično obrobje. Na drugi strani je možnost leve koalicije še bolj pičla. NSi ob vstopu v levo koalicijo tvega isto usodo kot DL po vstopu v koalicijo s PS. Na koncu se bodo morale stranke na levi sredini najbrž odločiti, ali je bolje iti v koalicijo z etablirano desnosredinsko stranko ali z neomarksistično Levico.«
Dr. Matej Lahovnik, ekonomist: »Gre za lep uspeh ter prepričljivo relativno zmago Janeza Janše in SDS na eni strani, pa veliko razdrobljenost glasov na levici po drugi strani. Kaže, da se je v Sloveniji zbudila tiha večina, saj je SDS zmagala v skoraj vseh okrajih. Pahor bo dal priložnost za sestavo vlade najprej relativnemu zmagovalcu Janezu Janši, ki bo sicer imel veliko težav pri sestavi vlade, ampak če mu uspe, bi lahko to bila stabilna vlada. Navsezadnje je zmaga SDS tako prepričljiva, da bi bilo nedržavotvorno, če nekatere levosredinske stranke ne bi resno pristopile k pogajanjem o sestavi vlade z relativnim zmagovalcem. V nasprotnem primeru pa bodo leve stranke vlado matematično sicer laže oblikovale, vendar zelo težko vladale, predvsem pa mandate težko speljale do konca. Tisti, ki smo bili kadar koli v vladah, vemo, kako težko je, če so v vladi tri ali štiri stranke, še veliko teže in skoraj misija nemogoče pa je vladanje, če je koalicija sestavljena iz šestih strank, od katerih nobena ni osvojila prepričljive relativne večine.«
Dr. Matej Makarovič, sociolog: »Glede na predvolilne javnomnenjske raziskave je rezultat pričakovan. Glede prihodnje vlade se odpirata dve možnosti. V dominantnem medijskem diskurzu je že ideja o antiesdeesovi vladi. Tehnično je to izvedljivo, vendar lahko že zdaj predvidimo, da bi taka kombinacija, ki bi namesto na vsebini temeljila na izključevanju in bi bila sestavljena samo iz razmeroma majhnih strank, prinesla šibko in nestabilno vlado. Najverjetnejši epilog bi bile predčasne volitve v največ dveh letih. Razumnejša možnost je široka povezovalna vlada, ki bi jo sestavil zmagovalec volitev, idealno z vsemi strankami od desne do leve sredine, a brez skrajnih strank, kot so Levica, SNS in SD (čeprav niti njih ni treba vnaprej izključiti). Pri tem si lahko zamišljam tudi možnost, da bi Janša sestavljanje take vlade prepustil komu drugemu iz SDS in tako levosredinskim strankam pomagal, da bi lahko bile konstruktivne, ne da bi ob tem jedle zarečen kruh.«
Mag. Sebastjan Jeretič, politični analitik: »Ne glede na izjemno kampanjo in veliko zmago SDS ni veliko možnosti za desno vlado. Vsaj če so o tem že odločili mediji, ki so celotno kampanjo vrteli okrog zahteve, da druge stranke slovesno prisežejo, da ne bodo sodelovale z zmagovalcem Janezom Janšo. Možnosti za oblikovanje večine so zato majhne. Vsaj v prvem krogu iskanja mandatarja. Zato bi bilo mogoče celo bolje, če bi Janez Janša prvi poskus prepustil kar drugim. Glede na tesen izid bodo ambiciozni mogoče celo štirje. Če komu od njih uspe sestaviti večino s programskimi izhodišči, ki bodo prepričala predsednika Boruta Pahorja, da podeli mandat, bo to sicer pomenilo obdobje nestabilnosti, ki seveda najbolj koristi globoki državi. In predsednik Pahor je sam napovedal, da bo deloval kot moderator. To pa pomeni, da bo seveda tudi resno presojal, komu gre zaupati (!) mandat. Če pa nikomur od ambicioznih ne uspe doseči dogovora in prepričati predsednika Pahorja, bo čas, da se vsi skupaj zresnijo in priznajo SDS zmago, pa naj gre za mostogradnjo, italijanski ali švicarski model. Vsekakor bo sestavljanje vlade, še bolj pa njeno vodenje, izjemen izziv. Zato je pomembno, da se celoten politični prostor zaveda svoje kolektivne odgovornosti. Verjamem, da se je zaveda predsednik Pahor.«
(Komentarji so bili prvotno objavljeni v reviji Demokracija.)
Več sledi …
