Piše: Nina Žoher
»Zdravstvo ostaja ključna prioriteta delovanja te vlade. In glede tega ni nobenega dvoma,« je lani v hramu demokracije zagotavljal premier Golob. Namesto da bi vlada v praksi zavihala rokave in vsa prizadevanja usmerila v ureditev zdravstvenega sistema, je nedavno šla celo v omejevanje pravice do stavke zdravnikov, kar pa v praksi seveda ne bo rešilo javnega zdravstva.
Doslej najdaljši zdravniški stavki, ki se je prevalila že v 4. mesec, ni videti konca. Od samega začetka vlada izvaja pogrom nad zdravniki in jih obtožuje, da jim gre samo za denar, ne pa za dobro pacientov, pri tem pa pozablja, da je začetek stavke zakuhala sama zaradi neupoštevanja dogovora, ki je bil podpisan s sindikatom Fides januarja lani. Ker vlada svojih obljub ne izpolnjuje, s svojimi ravnanji pa kaže, da ne razume resničnega stanja v zdravstvu, s tem ko ne išče rešitev, ki bi težave odpravljale, v Fidesu še naprej vztrajajo pri stavki. Nikakor namreč ne morejo sprejeti, da pri nas »definicija javnega zdravstva stoji izključno na pripravljenosti zdravnikov in drugih zaposlenih v zdravstvu, da vsak teden opravijo več deset ur nadur«.
Mnogi opažajo veliko nerazumevanje delovanja sistema, s katerim upravlja ministrstvo za zdravje. Na to med drugim kaže nedavno stališče, ki ga je ministrstvo izrazilo po sestanku z direktorji bolnišnic. Čeprav smo priča vedno večjim zaostankom pri ne nujnih operacijah, namreč vztrajajo
, da kljub zdravniški stavki do slabšanja razmer v bolnišnicah ni prišlo. »Pojasnila ministrice in njenih adlatusov, kako se razmere v zdravstvu ne slabšajo in da sistem dobro deluje, pri tem pa se opravi samo 60 odstotkov elektivnega kirurškega programa, kažejo globoko nerazumevanje delovanja sistema, ki ga upravljajo,« je na družbenem omrežju X zapisal priznani kardiolog dr. Samo Vesel.
Zdravniki zaradi stanja vidno zaskrbljeni
Bistveno bolj kot na ministrstvu so s stanjem v zdravstvu zaskrbljeni zdravniki, ki so v javnost tekom stavke posredovali več pisem.
»V zadnjih tednih nam v ušesih odzvanjajo nekatere besede in besedne zveze: Hipokrat, bogovi v belem, dvoživke, požrešneži …Ogromno črnila je bilo prelitega na naš račun, saj vodstvo države ne izbira sredstev pri očrnitvi našega poklica,« so v pismu kritično opozorili zdravniki Splošne bolnišnice Ptuj. »Ob dejstvu, da imamo v SB Ptuj že vrsto let razpis za zaposlitev ne enega, ampak več internistov, ostajamo brez interesentov,« pojasnjujejo v zvezi s kadrovsko stisko in dodajajo, da so neuspešni tudi pri iskanju okrepitev v državah nekdanje Jugoslavije. Da obstoječi kader dela več s pokrivanjem več delovišč hkrati in z večjim številom dežurstev, po njihovih besedah predstavlja edini način za reševanje kadrovske stiske.
Ker bodo na račun demografskih sprememb in starajoče se družbe potrebe po zdravstvenih storitvah iz leta v leto večje, zdravnikov v Sloveniji pa je bistveno premalo, brez sprememb v javnem zdravstvu po njihovo drvimo v njegov boleči propad. »Sklicevanje na zdravniško etiko zato, da se prikrije lastna neaktivnost in nesposobnost reševanja javnega zdravstva, je smešno in nezrelo. Takšno ravnanje ostro obsojamo!« so jasni ptujski zdravniki.
»Tako kot je danes ogroženo javno zdravstvo, niti starejši zdravniki ne pomnijo.«
Toliko laži in zavajanja o zdravništvu še ni bilo
»Tako kot je danes ogroženo javno zdravstvo, niti starejši zdravniki ne pomnijo. Člani in nečlani Fidesa smo si enotni, da toliko laži in zavajanja o zdravništvu še ni bilo,« so v pismu opozorili slovenjgraški zdravniki, ki poudarjajo, da je stavka odraz dolgoletnih nemogočih razmer in pogojev za delo. »Če bi nam politiki prisluhnili, bi spoznali, v kakšnem stanju je naše javno zdravstvo v resnici, bili bi zaskrbljeni in iskreno pripravljeni najti rešitve,« so prepričani. Menijo, da si bo za rešitev treba najprej priznati, »da imamo resen problem, ki ga lahko rešimo le z vzpostavitvijo normalnih pogojev dela v javnem zdravstvu …« Po njihovo je zavlačevanje vlade nesprejemljivo, vedno bolj jasno pa postaja, da si vlada »rešitve za javno zdravstvo v resnici ne želi in da je sama tista, ki bolnikom jemlje pravico do primernega zdravljenja«.
»Dovolj imamo žigosanja tistih, ki delajo več, z ‘zaslužkarji’ in ‘dvoživkami’. Več smo delali zato, ker smo želeli ohraniti visok nivo zdravstvenih storitev v Sloveniji,« so odločni zaposleni Splošne bolnišnice Izola. Slednji tudi opozarjajo, da so tudi medicinske sestre rekorderke v nadurah in delu v turnusih. »Vsi zdravstveni kadri delajo na etični pogon nadur.«
Vlada z odloki in ukrepi išče le bližnjice, ki delo samo še bolj zapletajo
Dovolj pa imajo tudi družinski zdravniki. Kot pravijo, že desetletje opozarjajo, da bo v naslednjih letih prišlo do velikega upada družinskih zdravnikov, saj se bo upokojila skoraj četrtina zdravnikov v splošnih ambulantah. Skrbijo jih pozivi, da bi bilo »treba število opredeljenih bolnikov na enega zdravnika še povišati«. S pomočjo ustreznih ukrepov bi morala vlada po njihovo zdravnike razbremeniti administrativnih opravil, »a žal z odloki in ukrepi išče le bližnjice in matematične poti, ki delo samo še bolj zapletajo«, so kritični. Ker se je ministrstvo na njihova opozorila odzvalo z zavajanjem in relativizacijo razmer, so se odzvali še z drugim pismom, ki ga je podpisalo še več družinskih zdravnikov. V tem so med drugim opozorili, da ko ministrstvo govori o povečanju števila vseh zdravnikov za 31 odstotkov, zdravnikov splošne in družinske medicine pa za 32 odstotkov, pozablja omeniti, da se je od leta 2013 do leta 2022 število zavarovancev povečalo za 100 tisoč, za 26 odstotkov pa se je povečalo število zavarovancev nad 65 let. Podatek, da se je na »trenutni razpis za specializacije iz družinske medicine na 70 prostih mest prijavilo 22 kandidatov«, je po njihovo sicer dokaz, da se obetajo dramatični časi.
»Nimajo niti ene ideje, kako urediti zdravstvo«
Potem ko smo lahko 1. januarja letos videli, da ne bo nič z napovedano zdravstveno reformo, ki naj bi prinesla bolj dostopen zdravstveni sistem in krajše čakalne vrste, smo sedaj dočakali predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, ki od zdravstvenih delavcev pričakuje, da zdravstveno dokumentacijo vnesejo v centralni elektronski zdravstveni sistem. To naj bi namreč po njihovo olajšalo zdravstveno obravnavo pacientov. Po navedbah Financ se »predlaga tudi možnost, da ZZZS storitve izvajalcu ne plača, dokler ni evidentirana v centralnem zdravstvenem informacijskem sistemu«. Ker pa predlog zakona, ki je bil poslan v enomesečno razpravo, predvideva uvedbo glob, zdravnikom, ki podatkov pacientov ne bi dosledno vnašali v eKaraton, pa grozi celo možnost začasnega odvzema zdravniške licence do največ petih let, med zdravniki vre. »Nimajo niti ene ideje, kako urediti zdravstvo. Česar se dotaknejo, zlomijo,« je v zvezi s predlagano zakonodajo kritičen zdravnik dr. Federico V. Potočnik.
»Ali pacienti potrebujete zdravnike, ki znamo medicino, ali ste morda izvolili in potrebujete birokrate, ki nimajo pojma o medicini, znajo pa tipkati in urejati podatke?! Namesto bolnikov bomo samo še podatke vnašali,« je kritična zdravnica dr. Tina Bregant, ki pravi, da je zadnjič v ambulanti ugotavljala, da paciente gleda samo še 60 odstotkov časa, 40 odstotkov časa pa tipka, ureja napotnice, zdravila − papirologijo torej … Tudi zdravnica dr. Alenka Forte meni, da so kritike zdravnikov povsem upravičene. V zvezi s predlogom zakona o digitalizaciji je za Nova24TV pojasnila, da ta postavlja digitalizacijo na raven zakona, a da ta ne predstavlja »nobene dodane vrednosti za sam zdravstveni sistem, kakovost in varnost obravnav«.
Opozorila je, da iz predloga zakona ni razvidno, ali bo informacijski sistem za celotno primarno zdravstvo poenoten, saj ni omenjen enovit eKarton. »Ni razvidno niti to, ali bo digitalizacija dvignila vsebinsko raven na višjo stopnjo.« Zdravnik bi se moral po njeno ukvarjati samo z bolnikom, diagnostiko. Meni, da je sistem nastavljen predvsem za nadzor sistema, zagotavlja najrazličnejše zbirke podatkov za vsakršne analize in obdelave. »Postajamo totalno nadzirani – pacienti in zdravstveni delavci.« Tudi v Zdravniški zbornice Slovenije so nad zakonom ogorčeni. »Sploh ne vem, ali si oseba, ki je to predlagala, predstavlja, kaj to pomeni. To pomeni, da naslednji dan tega zdravnika ne bo več v družinski ambulanti,« je za 24ur opozorila dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
S podvojitvijo dopustne čakalne dobe v reševanje problema nedopustnega čakanja?
Če so na ministrstvu za zdravje še lani napovedali ukinitev napotnic stopnje zelo hitro, so se sedaj domislili, da bodo z oblikovanjem pravilnika, ki naj bi začel veljati z majem, šli v reševanje nedopustnega čakanja pri napotnicah s stopnjo zelo hitro, katerih število se po njihovih besedah povečuje, tako da bodo dopustno čakalno dobo povečali s 14 na 30 dni. Da je celotna poanta v tem, da se bo čez 3 mesece lahko poročalo, da se je število nedopustno čakajočih zmanjšalo, pa v tem konkretnem primeru opozarjajo Mladi zdravniki, ki menijo, »da bi Milčinski lahko napisal nadaljevanje Butalcev samo iz tematik na ministrstvu za zdravje«. Zakaj dovolimo, da nam mečejo pesek v oči?« se še sprašujejo na družbenem omrežju X. »Še en pravilnik, pripravljen brez pravega premisleka in potrebnih uskladitev,« pa menijo v Fidesu.
»Z odloki in ukrepi vlada išče le bližnjice in matematične poti, ki delo samo še bolj zapletajo.«
Le diktature so si doslej lahko privoščile sredi stavke spreminjati pravila
Da so si le diktature doslej lahko privoščile sredi stavke spreminjati pravila o konkretni stavki, je v zvezi z nedavno sprejeto vladno novelo zakona o zdravniški službi, ki širi nabor storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke, kritično opozoril prvak SDS Janez Janša, ki pravi, da je to povsem nesprejemljivo tako z vidika duha slovenske ustave kot temeljnega principa demokracije. V Fidesu ne skrivajo razočaranja, saj novela zakona po njihovo predstavlja »izrazito nesorazmeren in čezmeren poseg v ustavno pravico zdravnikov do stavke in to pravico dejansko ukinja«. V njenem sprejetju vidijo nevaren precedens, ki ne bo vplival le na pravico do stavke zdravnikov. »Takšno ravnanje pomeni, da si lahko vlada vzame pravico, da s pozicije moči enostransko in samovoljno posega v ustavne pravice vseh zaposlenih v javnem sektorju. V demokratičnih sistemih odločitve oblasti niso absolutne,« so izpostavili in napovedali, da ker zaupajo v pravno državo, bodo z namenom zavarovanja pravic zdravnic in zdravnikov sprožili postopek presoje ustavnosti novele pred Ustavnim sodiščem RS. Vlada je z vztrajanjem pri sprejetju novele zakona po njihovo vnovič pokazala, »da resnično ne razume, v kakšnem stanju je slovensko javno zdravstvo«. »S sprejemanjem nerazumnih ukrepov se bodo razmere samo še poslabšale in nas žal od dejanskih rešitev le oddaljile,« so ugotovili.
