Piše: Spletni časopis
IZ KPK so proti ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču sprožili prekrškovni postopek, ker predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta ni obvestil, da je zaprl svoj s.p., ki ga je odprl leta 2017.
S.p. je Jaklič imel, da bi lahko izdajal račune za opravljanje visokošolske dejavnosti, ki jo zakon ustavnim sodnikom dovoljuje. Da so že pred mesecem dni sprožili postopek, so danes sporočili iz KPK in pojasnili, da menijo, da bi moral Jaklič o zaprtju s.p. obvestiti ustavno sodišče, ker ta njegov s.p. z ustavnim sodiščem ne bi smel poslovati. Ker so v Erarju KPK razvidni vsi posli z državnimi institucijami, je razvidno, da takšnih poslov ni bilo. Bilo bi tudi precej nelogično, da bi ustavno sodišče plačevalo ustavnemu sodniku na s.p. za opravljanje visokošolske dejavnosti ob delu na ustavnem sodišču. Da mora KPK preganjati Jakliča, je javno večkrat zahtevala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Morda je zanimivo, da na spisku podjetij, za katere veljajo omejitve poslovanja, ni Mirovnega instituta, ki ga je pred prihodom na ustavno sodišče vodila Neža Kogovšek Šalamon, ki na Mirovnem institutu dodatno dela, da bi se lahko po preteku funkcije vrnila. Kogovšek Šalamonova se v primeru čistke na RTVS, za katere se je Mirovni inštitut zavzemal z vladnimi strankami Svoboda, SD in Levica, ni takoj izločila iz sojenj. To je storila šele, ko je na konflikt interesov v sporu opozoril odstavljeni predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič.
Tudi nakazil ustavnega sodišča na zasebni zavod Mirovni inštitut ni bilo. Spisek podjetij, za katere veljajo omejitve poslovanja z ustavnim sodiščem, je po Erarju trenutno takšen:
Ustavni sodnik Jaklič je s.p. ukinil že precej pred tem, ko so levi mediji in politiki začeli gonjo proti njemu, katere del je bilo javno izraženo pričakovanje Urške Klakočar Zupančič, da bo odstopil in njen poziv KPK, da morajo ukrepati. Nenavadno je, da prej dolga leta, ko je imel Jaklič še odprt s. p., temu ni nihče oporekal. To namreč ni bilo skrito. Ker je odprl s.p., je edini med ustavnimi sodniki, ki z eno izjemo vsi dodatno delajo, edini posloval transparentno, ko gre z državo povezane institucije. Erar KPK kaže, da iz državnih institucij na s.p., ko je imel odprtega, ni prijel niti evra.
Iz KPK so sporočili, da je bil ustavni sodnik o prekrškovnem postopku, ki ga je KPK uvedla 24. 5. 2024 in je v teku, obveščen. V postopku ima pravico podati izjavo o vseh dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. Javnost so s tem prekrškovnim postopkom seznanili, ker menijo, da ima pravico vedeti. Jaklič sicer tudi o odprtju s.p. ni obvestil šefa ustavnega sodišča, a v tistem primeru je dogodek že zastaral, so sporočili iz KPK. Celotno obvestilo je takšno:
“Ljubljana, 20. 6. 2024 – Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je proučila primer ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemna Jakliča z vidika svojih pristojnosti na področju omejitev poslovanja, kot jih opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ugotovila je, da Dr. Dr. Klemen Jaklič organu, pri katerem opravlja funkcijo, to je Ustavnemu sodišču RS, ni poročal o subjektu Visokošolski sodelavec, Klemen Jaklič, s. p., kot bi v skladu z zakonom moral. Prav tako Ustavnega sodišča ni obvestil o zaprtju subjekta s. p., zato je zoper njega uvedla prekrškovni postopek.
Komisija je v aprila 2024 uvedenem predhodnem preizkusu ugotovila, da Dr. Dr. Klemen Jaklič Ustavnemu sodišču RS ne v letu 2017, ko je odprl s. p., ne v letu 2024, ko ga je zaprl, ni poročal o predmetnem subjektu. To pa bi po zakonu moral; ZIntPK namreč v 35. členu določa, da morajo funkcionarji (kamor sodijo tudi ustavni sodniki) organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa v osmih dneh po vsaki spremembi, posredovati informacije o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja. To so subjekti, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Med takšne subjekte sodijo tudi subjekti s. p.-jev, s katerimi so povezani funkcionarji ali njihovi družinski člani.
ZIntPK za kršitev dolžnosti sporočanja podatkov o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, predvideva prekrškovni postopek in v njem možnost izreka globe v razponu med 400 in 1200 evri. V skladu z Zakonom o prekrških se postopek lahko uvede, če od dejanja nista minili več kot dve leti. Ker je od odprtja s. p.-ja leta 2017 v konkretnem primeru minilo že več kot dve leti, uvedba prekrškovnega postopka v tem primeru ni dopustna, ga je pa Komisija uvedla zaradi neporočanja o spremembi (zaprtju s. p.-ja) v marcu 2024. Ustavni sodnik je bil o prekrškovnem postopku, ki ga je Komisija uvedla 24. 5. 2024 in je v teku, obveščen. V postopku ima pravico podati izjavo o vseh dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. O ugotovitvah iz predhodnega preizkusa, ki je s tem zaključen, Komisija zaradi izkazanega interesa seznanja tudi javnost.
V zvezi s konkretnim primerom Komisija še vodi postopek predhodnega preizkusa na področju premoženjskega stanja. Glede vprašanja pristojnosti presoje nezdružljivosti funkcij v primeru ustavnih sodnikov pa je ta teden prejela odgovor Ministrstva za pravosodje (MP) na zaprosilo, ki ga je na MP naslovila 9. 5. 2024. Komisija bo odgovor preučila in se nanj odzvala v prihodnjih dneh.”
